Slovenska podjetja z znanjem, veščinam in kompetencami posameznika in celotnega kolektiva slabo upravljajo in vanj ne vlagajo

Slovenska podjetja slabo upravljajo znanje, veščine, kompetence posameznika in celotnega kolektiva ter vanje ne vlagajo

V Sloveniji imamo veliko človeškega kapitala, kot kažejo ugotovitve Svetovnega gospodarskega foruma. V raziskavi o svetovnem človeškem potencialu smo se letos uvrstili v sam vrh, na deveto mesto med 130 analiziranimi državami.

“Človeški kapital se kaže predvsem v velikih podjetjih, v katerih posameznik ni v ospredju.” – dr. Tjaša Redek, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Žal pa strokovnjaki menijo, da kljub odličnemu kadru s številnimi sposobnostmi, kakovostnim znanjem in širino podjetja ta neotipljiv kapital ne prepoznajo kot ključnega za gospodarsko rast.

“V Sloveniji dviganje zavzetosti posameznikov v podjetjih ni na takšni ravni kot v tujini. Pogosto je ta pogojena s plačilom.” – dr. Mato Gostiša, generalni sekretar Združenja sveta delavcev Slovenije

Kaj sploh je človeški kapital podjetja in kje so razlogi, da ključnemu “nosilcu” dodane vrednosti podjetja namenjajo premalo pozornosti?

“S pojmom človeški potencial si razlagamo obstoječe znanje, delovne sposobnosti, veščine in ustvarjalnost zaposlenih. Človeški kapital je le tisti del vseh potencialov, ki so jih zaposleni tudi dejansko pripravljeni angažirati v poslovnem procesu pri delodajalcu. To pa pomeni kombinacijo organizacijske pripadnosti in delovne motivacije.” – dr. Mato Gostiša

Iz tega vidika je neizkoriščeni človeški potencial mrtev kapital, ki ne ustvarja ničesar.