Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo bo v prihodnje zmogel in znal spreminjati skupnosti in organizacije? Katere veščine bodo odločilne? Kje se jih bomo naučili?
Kdo bo v prihodnje zmogel in znal spreminjati skupnosti in organizacije? Katere veščine bodo odločilne? Kje se jih bomo naučili?
Profesorica Lynn Isabella ima preprosto odlične odgovore na zapletena vprašanja. Morda zato, ker je študirala matematiko, zdaj pa je že vrsto let profesorica voditeljstva in organizacijskega vedenja na ameriški poslovni šoli Darden.
“Doštudirala sem matematiko, ker je bilo zame to lahko. Kot pripravnica sem programirala za Appollo 11 in takrat sem spoznala, da sem sicer dobra v matematiki, ampak da do nje ne gojim strasti. Med pripravništvom sem morala pisati dnevnik in beležiti, kaj sem se naučila. Pisala sem le o ljudeh, o tem, kaj sem ob komu spoznala; ne pa o tehničnih rešitvah problemov. Takrat se mi je posvetilo, da je matematika sicer v redu, ampak da so moja strast ljudje.”
Zdaj to udejanja skozi predavanja, mentorstva in svetovanja: “Dandanes si ljudje želijo delati tisto, v čemer uživajo. In le takrat smo lahko dobri. In če bi voditeljem in voditeljicam morala dati kakšen nasvet je to zagotovo: delajte tisto, kar vam prinaša veselje. Delajte stvari, do katerih gojite strast. Tako boste neverjetno motivirani in imeli boste možnost postati uspešen voditelj.”
Podobno razmišlja finalistka mednarodnega izbora za voditeljstvo na področju krožnega gospodarstva mag. Ladeja Godina Košir. Kot pravi, mora biti dober voditelj ali voditeljica radovedna in sposobna prevzeti določena tveganja.
Umetna inteligenca, roboti, navidezna resničnost … Kakšne bodo voditeljice prihodnosti?
“Dober, uspešen voditelj je tisti, ki se poveže z drugimi in je sposoben iz njih in seveda sebe potegniti najboljše. Poznamo različne načine vodenja, različne opredelitve vodenja: najbolj sveža govori o tem, da je vodenje upravljanje z energijo. Po mojem je najboljše, kar lahko voditelj naredi to, da pomaga nekomu drugemu, da postane najboljši pri določeni nalogi.” – mag. Ladeja Godina Košir
Profesorica voditeljstva in organizacijskega vedenja na ameriški poslovni šoli Darden, ki predava tudi na IEDC-Poslovni šoli Bled, Lynn Isabela je prepričana, da je biti dober voditelj zahtevno, zato ponuja dober nasvet, kako se lotiti vrednotenja svojega dela oz. kdo lahko voditeljem pomaga.
“Pred časom sem sodelovala v programu na Disneyjevem inštitutu v Orlandu. Tam so govorili o tem, da si moraš zaploskati. To sem si sposodila, ko pomagam voditeljem in jim rečem: včasih si morate sami zaploskati. Zavedati se morate, da je to, kar delate, zelo zahtevno in pomembno. Lahko gledate tudi tiste okoli sebe in dobite potrditev, ko vidite, da »cvetijo«…Ko vidite, da jim je uspelo tudi zaradi vašega vodenja. Mislim, da posebej ženske lahko veliko pridobijo od nasvetov drugih žensk. Ko sem sama prevzemala voditeljske naloge, sem spoznala, da mi veliko pomeni povezava z ženskami, ki so že vodile podobne organizacije in so se soočale s podobnimi izzivi.”
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Kdo bo v prihodnje zmogel in znal spreminjati skupnosti in organizacije? Katere veščine bodo odločilne? Kje se jih bomo naučili?
Kdo bo v prihodnje zmogel in znal spreminjati skupnosti in organizacije? Katere veščine bodo odločilne? Kje se jih bomo naučili?
Profesorica Lynn Isabella ima preprosto odlične odgovore na zapletena vprašanja. Morda zato, ker je študirala matematiko, zdaj pa je že vrsto let profesorica voditeljstva in organizacijskega vedenja na ameriški poslovni šoli Darden.
“Doštudirala sem matematiko, ker je bilo zame to lahko. Kot pripravnica sem programirala za Appollo 11 in takrat sem spoznala, da sem sicer dobra v matematiki, ampak da do nje ne gojim strasti. Med pripravništvom sem morala pisati dnevnik in beležiti, kaj sem se naučila. Pisala sem le o ljudeh, o tem, kaj sem ob komu spoznala; ne pa o tehničnih rešitvah problemov. Takrat se mi je posvetilo, da je matematika sicer v redu, ampak da so moja strast ljudje.”
Zdaj to udejanja skozi predavanja, mentorstva in svetovanja: “Dandanes si ljudje želijo delati tisto, v čemer uživajo. In le takrat smo lahko dobri. In če bi voditeljem in voditeljicam morala dati kakšen nasvet je to zagotovo: delajte tisto, kar vam prinaša veselje. Delajte stvari, do katerih gojite strast. Tako boste neverjetno motivirani in imeli boste možnost postati uspešen voditelj.”
Podobno razmišlja finalistka mednarodnega izbora za voditeljstvo na področju krožnega gospodarstva mag. Ladeja Godina Košir. Kot pravi, mora biti dober voditelj ali voditeljica radovedna in sposobna prevzeti določena tveganja.
Umetna inteligenca, roboti, navidezna resničnost … Kakšne bodo voditeljice prihodnosti?
“Dober, uspešen voditelj je tisti, ki se poveže z drugimi in je sposoben iz njih in seveda sebe potegniti najboljše. Poznamo različne načine vodenja, različne opredelitve vodenja: najbolj sveža govori o tem, da je vodenje upravljanje z energijo. Po mojem je najboljše, kar lahko voditelj naredi to, da pomaga nekomu drugemu, da postane najboljši pri določeni nalogi.” – mag. Ladeja Godina Košir
Profesorica voditeljstva in organizacijskega vedenja na ameriški poslovni šoli Darden, ki predava tudi na IEDC-Poslovni šoli Bled, Lynn Isabela je prepričana, da je biti dober voditelj zahtevno, zato ponuja dober nasvet, kako se lotiti vrednotenja svojega dela oz. kdo lahko voditeljem pomaga.
“Pred časom sem sodelovala v programu na Disneyjevem inštitutu v Orlandu. Tam so govorili o tem, da si moraš zaploskati. To sem si sposodila, ko pomagam voditeljem in jim rečem: včasih si morate sami zaploskati. Zavedati se morate, da je to, kar delate, zelo zahtevno in pomembno. Lahko gledate tudi tiste okoli sebe in dobite potrditev, ko vidite, da »cvetijo«…Ko vidite, da jim je uspelo tudi zaradi vašega vodenja. Mislim, da posebej ženske lahko veliko pridobijo od nasvetov drugih žensk. Ko sem sama prevzemala voditeljske naloge, sem spoznala, da mi veliko pomeni povezava z ženskami, ki so že vodile podobne organizacije in so se soočale s podobnimi izzivi.”
Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.
Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.
Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.
V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi.
Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.
Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.
Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.
V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.
Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.
Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.
Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?
Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.
John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?
Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.
Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj?
Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.
V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.
Zelo verjetno ste že kdaj razmišljali o tem, da bi delali na domu. Zato, da bi se izognili izgubi časa na poti v službo, zato da bi se lažje zbrali ali preprosto zato, da bi preverili fleksibilnost svojega delodajalca. Kakšne so prednosti in pasti dela na domu? In kakšne so obveznosti delavcev in delodajalcev?
Če o mentalnem treningu govorimo v povezavi s športom, je to precej običajno. V poslu še ne nujno. Kaj pomeni mentalna trdnost in zakaj lahko vodjem zelo koristi? Je naivno verjeti, da lahko z mentalnim treningom dosežemo dosti boljše poslovne uspehe, ali je tak trening nujen sestavni del uspešnega vodenja?
Globalni delodajalci težko najdejo nadarjene sodelavce. Raziskava ManpowerGroup, ki je zajela več kot 39.000 delodajalcev v 43 državah, kaže, da 45 odstotkov globalnih podjetij ne najde ustreznih sodelavcev. Kakšna je kadrovska slika v Sloveniji? Kaj morajo podjetja narediti, da so privlačna za najboljše, in kakšni so inovativni pristopi pri privabljanju strokovnjakov?
Neveljaven email naslov