Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa mora postati najbolj zaželen končni cilj tehnologij verižnih podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, so si bili enotni vsi sodelujoči na prvem vrhu o tehnologijah podatkovnih verižnih blokov v Evropi. Podjetja s to tehnologijo predstavljajo novo vejo industrije in postavljajo uporabnika digitalnih storitev na prvo mesto. Sicer pa je na prvem mestu po številu projektov na odstotek prebivalstva prav Slovenija.
Sprašujemo se, kako ji je uspelo postati vodilna na področju tehnologije verižnih podatkovnih blokov, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato. Več s sogovorniki: Josephom Lubinom, soustanoviteljem Ethereuma, Ralfom Glabischnigom, ustanoviteljem podjetja Crypto Valley Labs, glasbenico in grammyjevo nagrajenko Imogen Heap, ustanoviteljico podjetja MyCelia, in Tanjo Bivic, predsednico združenja Blockchain Alliance Europe.
Kako smo postali vodilni na tem področju, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato
Evropa mora postati najbolj zaželen končni cilj tehnologij verižnih podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, je pretekli teden na odprtju prvega vrha o tehnologijah podatkovnih verižnih blokov v Evropi dejal premier dr. Miro Cerar. Podjetja s to tehnologijo predstavljajo novo vejo industrije in postavljajo uporabnika digitalnih storitev na prvo mesto.
“S tehnologijo verižnih podatkovnih blokov ne potrebujemo posrednika, denimo notarja, saj se bodo dokumenti sami overili. S tehnologijo boste lahko preverili, ali so vaše superge avtentične. Tam boste lahko najeli glasbenika,” Tanja Bivic, predsednica Blockchain Alliance Europe
Sicer pa je na prvem mestu po številu projektov na odstotek prebivalstva prav Slovenija. Soustanovitelj druge največje kriptovalute na svetu Ether Joseph Lubin pravi, da tudi zato, ker lahko s svojim poslom začnete kjerkoli na svetu.
“Tehnologija podatkovnih verižnih blokov je globalna. Tisti, ki so delali v tehnologiji, so se včasih morali preseliti v kakšno večje mesto ali v Silicijevo dolino. V tem času pa se premikamo k temu, da lahko aktiviramo različne projekte kjer koli v svetu.”
Več o tem, kako je Sloveniji uspelo postati vodilna na področju tehnologije verižnih podatkovnih blokov, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato, pa s sogovorniki: Josephom Lubinom, soustanoviteljem Ethereuma, Ralfom Glabischnigom, ustanoviteljem podjetja Crypto Valley Labs, glasbenico in grammyjevo nagrajenko Imogen Heap, ustanoviteljico podjetja MyCelia, in Tanjo Bivic, predsednico združenja Blockchain Alliance Europe.
624 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Evropa mora postati najbolj zaželen končni cilj tehnologij verižnih podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, so si bili enotni vsi sodelujoči na prvem vrhu o tehnologijah podatkovnih verižnih blokov v Evropi. Podjetja s to tehnologijo predstavljajo novo vejo industrije in postavljajo uporabnika digitalnih storitev na prvo mesto. Sicer pa je na prvem mestu po številu projektov na odstotek prebivalstva prav Slovenija.
Sprašujemo se, kako ji je uspelo postati vodilna na področju tehnologije verižnih podatkovnih blokov, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato. Več s sogovorniki: Josephom Lubinom, soustanoviteljem Ethereuma, Ralfom Glabischnigom, ustanoviteljem podjetja Crypto Valley Labs, glasbenico in grammyjevo nagrajenko Imogen Heap, ustanoviteljico podjetja MyCelia, in Tanjo Bivic, predsednico združenja Blockchain Alliance Europe.
Kako smo postali vodilni na tem področju, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato
Evropa mora postati najbolj zaželen končni cilj tehnologij verižnih podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, je pretekli teden na odprtju prvega vrha o tehnologijah podatkovnih verižnih blokov v Evropi dejal premier dr. Miro Cerar. Podjetja s to tehnologijo predstavljajo novo vejo industrije in postavljajo uporabnika digitalnih storitev na prvo mesto.
“S tehnologijo verižnih podatkovnih blokov ne potrebujemo posrednika, denimo notarja, saj se bodo dokumenti sami overili. S tehnologijo boste lahko preverili, ali so vaše superge avtentične. Tam boste lahko najeli glasbenika,” Tanja Bivic, predsednica Blockchain Alliance Europe
Sicer pa je na prvem mestu po številu projektov na odstotek prebivalstva prav Slovenija. Soustanovitelj druge največje kriptovalute na svetu Ether Joseph Lubin pravi, da tudi zato, ker lahko s svojim poslom začnete kjerkoli na svetu.
“Tehnologija podatkovnih verižnih blokov je globalna. Tisti, ki so delali v tehnologiji, so se včasih morali preseliti v kakšno večje mesto ali v Silicijevo dolino. V tem času pa se premikamo k temu, da lahko aktiviramo različne projekte kjer koli v svetu.”
Več o tem, kako je Sloveniji uspelo postati vodilna na področju tehnologije verižnih podatkovnih blokov, kje vse se da uporabiti to tehnologijo in ali so kriptovalute novo zlato, pa s sogovorniki: Josephom Lubinom, soustanoviteljem Ethereuma, Ralfom Glabischnigom, ustanoviteljem podjetja Crypto Valley Labs, glasbenico in grammyjevo nagrajenko Imogen Heap, ustanoviteljico podjetja MyCelia, in Tanjo Bivic, predsednico združenja Blockchain Alliance Europe.
Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?
Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.
V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.
Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.
O tem, kako poteka poslovna "svilna pot" med Kitajsko in Evropo smo se pogovarjali s prof. dr. Hellmutom Schüttejem.
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Pred kakšnimi izzivi je voditelj prihodnosti in kako ustvarja za družbo boljši jutri, bosta razložila direktorica Hill International Mojca Križnar in izvršni direktor Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Aleš Košir.
Zgodba o družinskih podjetjih ima pogosto precej ustaljen scenarij. Bančniki in zasebni vlagatelji prepričajo lastnika, da proda svoj delež v podjetju za kapital, zaradi slabih naložb oziroma poslovnih odločitev pa podjetje prej ali slej pristane v rokah konkurence. Zgodba 60-letnega podjetnika ter častnega konzula Slovenije v Nemčiji, Stefana Messerja, pa je izjema pri tem pravilu. Messer že več kot 28 let deluje na področju proizvodnje industrijskih plinov, že 23 let pa je podjetje navzoče tudi pri nas, v Sloveniji, kjer naj bi do leta 2017, tudi zaradi njegove pomoči, zaživela prva kisikarna.
Predstavili bomo nekaj španskih kohezijskih izkušenj in aksiomov, ki se jih držijo pri uspešni pripravi in izvedbi evropskih projektov. Z njimi je Španija v zadnjih letih nekoliko omilila posledice hude krize, s katero se spopada, saj je velik del svoje infrastrukture zgradila in modernizirala prav z evropskim denarjem.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Ob nedavni prodaji Pivovarne Laško tuji multinacionalki so se v javnosti pojavila vprašanja, kaj se utegne zgoditi z obema močnima blagovnima znamkama slovenskih piv. Ali bo sprememba lastništva vplivala tudi na samo dojemanje blagovne znamke in našo, recimo lokalno, dojemanje zelene “štajerskosti” ali rdeče “ljubljanskosti”. Je Heineken kupil pivovarno ali predvsem blagovni znamki, ki ju bo uspešno tržil naprej? Strokovnjaki trdijo, da je nacionalna blagovna znamka pri pivu še mnogo bolj pomembna kot pri ostalih produktih. Pogovor z Zenelom Batageljem, oglaševalcem in strokovnjakom s področja znamčenja.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
To je recept za ženske v podjetništvu, pravi Monica Dodi, prodorna Američanka, poslovna ženska, ki je odprla tudi poseben sklad tveganega kapitala za mlade podjetnice. Dodijeva si je sicer poslovno pot utrla kot soustanoviteljica mreže MTV Europe, sodelovala je tudi z Walt Disneyjem in ameriško medijsko korporacijo AOL. Ob delu v poslu – zanimivo – trenira tudi nogomet. Kot pravi, šport človeka navadi dela v kolektivu in ga nauči, da se glasno postavi sam zase. Oboje svetuje zagnanim podjetniškim novincem, zlasti ženskam, ki se po njenem veliko premalo odločajo za podjetništvo. Pogovor z njo objavljamo v torek ob 10ih v Poslovnih krivuljah na Valu 202.
Le čevlje sodi naj Kopitar. In kam sodijo čevlji? Med obvezno poceni šaro ali skoraj umetniške stvaritve? Kako luksuzne blagovne znamke tekmujejo s cenejšimi izdelki, kako rastejo trgi za najdražje izdelke in koliko inovativnosti združuje par čevljev? Gost Poslovnih krivulj in Anje Hlača Ferjančič je Marco Comazzi, direktor za izvoz v švicarskem podjetju Bally.
Na trgu dela je veliko iskalcev zaposlitve, trenutno nekaj več kot 122 tisoč, razpisanih delovnih mest pa občutno manj. Kako med široko ponudbo iskalcev podjetje najde pravo osebo? Oziroma kako podjetje in iskalec zaposlitve najdeta eden drugega? Ena od možnosti je sodelovanje v Zaposlitvenem izzivu. Gre za projekt Zavoda za zaposlovanje, ki spodbuja zaposlovanje pri najboljših zaposlovalcih na drugačen, interaktiven način. V ožjem izboru se iskalci zaposlitve pomerijo v reševanju problemske naloge, ki jo določi podjetje. In po dolgem času je iz vrst gospodarstva slišati pohvale na račun javnega zavoda.
Neveljaven email naslov