V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.

Vsakdo bi moral imeti na strani najmanj trikratnik svojih mesečnih izdatkov!

Premoženjska piramida je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bombončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.

Slovenci imamo po podatkih Banke Slovenije privarčevanih 18,5 milijarde evrov prihrankov. V povprečju ima torej vsak privarčevanih 9.250 evrov. Sedemdeset odstotkov jih ima denar na transakcijskem računu. Napaka! Kot pravi svetovalec Mitja Vezovišek, bi moral imeti vsakdo na strani najmanj tri-, najbolje pa 12-kratnik osebnih mesečnih izdatkov. “A ne na transakcijskem računu. Najprimernejši za to je varčevalni račun.”

Finančna piramida naj bi bila zgrajena tako, da je največ sredstev namenjenih zaščiti za primer izgube delovne sposobnosti. To ima za posledico nezmožnost odplačevanja morebitnih dolgov in drugih stroškov. Nato je treba vzpostaviti redno mesečno varčevanje, ki naj za dolgoročne cilje predstavlja približno deset odstotkov mesečnih prihodkov. Možnosti je več: delniški skladi so ena od možnosti. Ko se premoženje povečuje, dodajamo bombončke: obveznice, lahko kakšen gram plemenitih kovin, kriptovalute. Na vrhu piramide je torej nekaj, kar lahko pogrešimo in nas ob morebitni izgubi vrednosti ne bo bolelo.

“Investiranje je kot šah: treba je sedeti na rokah. V času kriptomanije so številni kupovali kriptovalute takrat, ko so bile te najdražje, in jih prodajali tudi po 10-krat nižji ceni.” – Branko Železnik