Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.

Primerjava med hitrimi krediti posameznih bank je za posameznika skorajda nemogoča. Obstajajo pa nepisana pravila, kdaj in za kaj hitrega kredita nikakor ne najeti

Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.

“Če v oglasu za potrošniški kredit navajajo, da so obresti zelo nizke, to ni dovolj. To ni nič.” – Alina Meško, ZPS

Hitri krediti so dragi krediti, zato je vprašanje, ali obstaja cenejša pot za premostitev trenutne finančne krize posameznika, na mestu. Stroški se med posameznimi bankami precej razlikujejo, primerjava je zelo zahtevna, večina pa hitri kredit poišče v svoji banki, saj je to najhitrejša pot. Česa naj ne bi kupili s kreditiranjem, sploh ne s hitrim?

“Pri potrošniških kreditih se je treba udariti po prstih. Jaz bi se tistemu televizorju odpovedal in nogomet gledal pri sosedu.” – Branko Železnik, Ljubljanska borza