Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
626 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Tečajnica se ob pomoči psihologinje Katarine Veselko skuša izviti iz primeža črnega petka in decembrske nakupovalne evforije Rok Kužel in Marja Milič v tokratni epizodi ugotavljata, da je lahko gram zlata, delnica uspešnega podjetja ali pa odprtje varčevalne knjižice zelo primerno darilo za mladostnike, saj predstavlja vstopnico v svet finančne pismenosti. Pa ne le to – gre za darilo, ki – ob predpostavki, da za vogalom ne čaka nova, huda kriza – ne izgublja na vrednosti, zlasti ne na dolgi rok.
Samo v Ljubljani je po nekaterih ocenah preko platforme Airbnb mogoče najeti več kot 2200 stanovanj. Nepremičnina na atraktivni lokaciji lahko prinaša lepe zaslužke, kar kot razlog za nakup v svojih oglasih pogosto navajajo tudi posredniške agencije. A investicija v nepremičnino zahteva tehten premislek, izračun o donosu pa je zelo zapleten in nikakor ne vključuje le razlike med prihodki in tistim, kar zase hoče država. V tokratni Tečajnici Rok Kužel in odgovorna urednica Mojih financ Marja Milič iščeta odgovor na vprašanje, kdaj in za koga je nepremičnina lahko dobra investicija.
Slovenci imamo v bankah naloženih približno 20 milijard evrov prihrankov, ki pa zaradi nizkih obrestnih mer prinašajo nič oziroma skoraj nič obresti. Finančni strokovnjaki za višje donose priporočajo razpršeno in postopno vlaganje sredstev na delniške in obvezniške trge, kar lahko v nekaj letih prinese lepe zaslužke. Obenem ugotavljajo, da je zadnja finančna kriza med ljudi vnesla precejšnjo mero nezaupanja v finančne trge, ki se le postopoma vrača. Kam se v času ohlajanja gospodarstva in uvajanja bančnih ležarin splača vlagati prihranke in ali oziroma kdaj je smiselno razmišljati o predčasnem odplačilu posojila?
Tečajnica se v prvi epizodi druge sezone sprašuje o smiselnosti aktualnega ukrepa Banke Slovenije, ki zaostruje pogoje za pridobivanje posojil. To je povzročilo precejšnje razburjenje v javnosti pa tudi delu politike. A mnogi svetovalci za osebne finance, tudi gost Tečajnice Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, menijo, da ukrep zasleduje osnovno logiko osebnih financ. Tokratna epizoda pa pozornost namenja zlasti vprašanju, koliko denarja na mesec naj bi posameznik s povprečno plačo namenil varčevanju za dodatno pokojnino. Malo znano je, da se pri individualnem varčevanju za pokojnino vsa vplačila do višine 5,84 odstotka bruto plače upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.
Vsak se slej ko prej nauči samostojno oblačiti, skrbeti za higieno in prehrano. Kdaj pa naj bi obvladal osnove financ, njihovega vodenja in načrtovanja? Otrok mora čimprej razumeti, da bankomat ni tiskalnik denarja, meni Branko Železnik z ljubljanske borze. Se pa Brankovo stališče do denarnega nagrajevanja otrok razlikuje od mnenja Marje Milič, odgovorne urednice Mojih financ. Slednja namreč meni, da to ni pravi način in prisega na žepnino. Prispevek je pripravil Rok Kužel.
Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.
V medijih in javnosti se o kriptovalutah zadnje čase le malo govori. Bitcoin je daleč od rekordnih vrednosti, evforija se je polegla. Marsikdo pa meni, da je ravno zdaj pravi čas za raziskovanje kriptosveta, ki je v polnem zamahu. Samsung je napovedal, da bo v svoje telefone namestil kriptodenarnico, določene trgovine kriptovalute sprejemajo kot plačilno sredstvo, podobno velja tudi že za nekatere državne ustanove v združenih državah. Banke, vlade in številna podjetja se vse bolj zavedajo pomena kriptovalut. Gost Tečajnice je Matej Tomažin iz podjetja Iconomi.
Propadi družinskih podjetij se večinoma zgodijo zaradi neodgovornosti tako aktualnih lastnikov kot naslednikov. O vprašanju nasledstva je treba zato razmišljati čim prej, ena največjih napak je, da prvi lastnik, "oče" podjetja, na vodstvenem položaju vztraja predolgo.
Zadnja gospodarska kriza je močno oklestila število Slovencev, ki premoženje plemenitijo v vzajemnih skladih. 35-letnikov s povprečno plačo med vlagatelji skorajda ni, saj prihranke raje skrivajo pod vzglavnikom ali v najboljšem primeru na varčevalnem računu.
Slovenci smo v primerjavi z drugimi državami relativno malo zadolženi: leta 2017 je bila zadolženost gospodinjstev, izražena kot odstotek dolga v BDP-ju, več kot polovico nižja od povprečja držav evrskega območja. Izjemno hitro pa so leta 2018 rasla potrošniška posojila, marca lani so dosegla približno 2,5 milijarde evrov. Razloge gre iskati v poenostavljenih in pospešenih postopkih pridobitve potrošniškega kredita. Gre za privlačno tržno nišo bank.
V prvi Tečajnici na Rok Kužel in Branko Železnik gradita premoženjsko piramido. Ta je po svoji strukturi precej podobna prehranski piramidi: na vrhu bonbončki, spodaj osnova, ki zagotavlja varnost. Vmes pa vsega po malo ali drugače: premoženje je treba razpršiti.
Finančna pismenost je eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in navsezadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov.
Craig Vodnik vodi tehnološko podjetje cleverbridge z več kot 300 zaposlenimi na različnih celinah.
Na računih varčevalcev v zavarovalnicah, pokojninskih družbah in vzajemnih pokojninskih skladih je zbranih več kot 2 milijardi evrov prihrankov. Prvi pokojninski steber nosi vse večja bremena, demografska slika Slovenije pa napoveduje še težja. So osebni varčevalni računi edina možnost za plemenitenje sredstev, ki jih črpamo ob upokojitvi?
Kaj je inovacijski paradoks in kako naj se organizacije spopadejo z njim? Kako sestaviti uspešen tim, kdo odloča o tem, katere ideje so dobre in katere ne? O ustvarjalnosti in inovativnosti dr. Miha Škerlavaj, profesor za področje vodenja in organizacijskega vedenja na ekonomski fakulteti UL in na BI Norwegian Bussines School v Oslu.
John Amaechi je organizacijski psiholog, ki poudarja, da je za uspeh treba plačati ceno in da je ključ do izjemnosti v majhnih, vsakdanjih odločitvah. Česa ga šport ni naučil, kako v podjetjih razviti dobre ekipe in kako se motivira, ko ima slab dan?
Podatki Dnevnikove raziskave Zlata nit, pri kateri na letni ravni izbirajo najboljše zaposlovalce, kažejo, da se pri 41 letih začne naše “zimsko spanje” na delovnem mestu. Povprečen zaposleni namreč pri 41 letih nima več želje po dodatnem učenju in nekako samo še čaka na upokojitev. Tudi zaposlovalci v starejše od 42 let praviloma ne vlagajo več, v Poslovnih krivuljah pa iščemo možnosti, kako to miselnost spremeniti.
Živčno čakanje na prvi razgovor za službo je preteklost, saj lahko stike z delodajalci po novem navezujemo na spletu. Ta miselnost vse bolj prihaja tudi k nam, zato je sredi meseca vrata odprl prvi slovenski on-line karierni sejem, na katerem so lahko iskalci zaposlitve neodvisno od kraja in časa klepetali z morebitnimi delodajalci. Je to prihodnost na področju kadrovanja in kaj vse prinaša s seboj?
Približno 60 : 40 je odstotek diplomiranih študentk in študentov v Sloveniji. Ob začetku kariere ženske dokaj enakovredno tekmujejo z moškimi kolegi v podjetju. Škarje se razprejo okrog tridesetega leta, končna posledica pa je, da je na mestih izvršnih direktoric le 20 odstotkov žensk, na mestu predsednice uprave pa samoše 5 odstotkov. Melanie Seier Larsen, predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager pravi, da je enaka dostopnost do vodstvenih pozicij osnovna človekova pravica. Dosegli naj bi jo tudi s predlogi zakonskih sprememb, ki jih pripravljajo v združenju.
V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.
Neveljaven email naslov