Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
32 epizod
32 epizod
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018
Tomislav Vrečar, rojen leta 1976 v Postojni, je literarni ustvarjalec srednje generacije, ki ima raznolik opus, obsegajoč poezijo in prozo. Ta v Gorici živeči avtor pa je veliko let ustvarjal tudi literarno-glasbene performanse, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko jemljejo predvsem v avtorjevi osebni zgodbi, so igrivi, surovo neposredni, polni podob vsakdana in se neizprosno zažirajo v življenje, brez tančice sofisticiranosti. Več o njegovem pesniškem ustvarjanju pa v oddaji, ki smo jo uvrstili na program ob začetku Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, saj je Vrečar neločljivo povezan prav z omenjenima mestoma. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Matej Puc, bralka Sanja Rejc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
V času, ko je pozornost usmerjena v veliki meri proti Gorici-Novi Gorici, evropski prestolnici kulture leta 2025: odlomek zgodbe z naslovom Testenine bivših bojevnikov. Napisal jo je akademik Saša Vuga, izjemen stilist s posebnim posluhom za govorice različnih delov Primorske – v tej zgodbi prav z Goriškega. To so kraji, ki jih zgodovina ni razvajala, saj so pretrpeli fašizem, po vojni pa nove krivice, in vse to je pustilo pečat na dušah ljudi. Interpretira Branko Jordan, glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
Akademska kiparka Dragica Čadež je ena najbolj uveljavljenih slovenskih umetnic, ki že več kot šestdeset let ustvarja v domačem in tudi mednarodnem likovnem prostoru. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja. Je tudi letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Mladost je preživela v Mariboru, kjer jo je za kiparsko oblikovanje navdušil priznani kipar Gabrijel Kolbič, poleg njega pa tudi Vlasta Zorko in Slavko Tihec. Bila je prva kiparka, ki se je leta 1982 habilitirala za univerzitetno profesorico na področju kiparstva. Z združevanjem različnih kiparskih tehnik je v slovensko umetnost vnesla nove smernice in jih nadgradila v umetniški skupini Neokonstruktivisti. Njeno polje ustvarjanja obsega predvsem klasične kiparske materiale, hkrati pa je posebno mesto namenila keramiki, ki jo je uveljavila tudi kot ustanoviteljica mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je o njeni ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v italijanski Gorici namreč že leta poleg mešanega delujejo še otroški, fantovski in dekliški mladinski zbor pod strokovnim vodstvom Mateje Černic, Mirka Ferlana in Damijane Čevdek Jug. Prav slednja je pri mladih pustila neizbrisno sled, vtisnjeno s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, saj so prvi njihovi spomini odkrivanja lepote petja v zboru vezani na njeno natančno in ljubeče vodenje v otroškem zboru. Prav na tem prostoru, kjer se tudi mladi zavedajo kulturnih razlik vezanih na kolektivni spomin, ki se je oblikoval straneh meje tudi diametralno nasprotno, kot poudarja zgodovinarka Kaja Širok, imajo mladi pevci priložnost, da v mednarodni skupnosti razpirajo pogled tako, da se svetloba osredišči na umetnost. Ob slavnostnem odprtju evropske prestolnice kulture ne moremo spregledati te tako pomembne vloge negovanja odnosa do umetnosti, ki na koncu koncev, kot v sproščenem pogovoru pritrdijo tudi fantje Mešanega mladinskega zbora Emil Komel, predstavlja osnovo za vsa nadaljnja kulturna, socialna in ekonomska vprašanja.
Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje v tem mestu pred drugo svetovno vojno in po njej, je v oddaji Likovni odmevi Aleksandri Saški Gruden povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja, kritičarka in vodja galerije Gong v Novi Gorici Nataša Kovšca.
Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil. Interpret: Robert Prebil, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1993.
Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.
Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.
Dobra štiri desetletja po izidu prve pesniške knjige Razdalje telesa Maja Vidmar velja za eno najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnic. Žarišče njene poezije sta bivanjska in erotična tema, pogosto najtesneje prepleteni. Maja Vidmar se je rodila leta 1961 v Novi Gorici; čeprav že desetletja živi v Ljubljani, v kakšnih motivnih drobcih – kot je v tem izboru na primer Soča – v njeni poeziji zaživi tudi goriška regija. Režiserka: Špela Kravogel; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in aforist, se je rodil 9. marca leta 1883 v Trstu s pravim imenom Umberto Poli. Prva štiri leta je preživel pri slovenski dojilji Jožefi Gabrovič Šobar, ki so ji rekli Pepa. Nanjo je bil zelo navezan in po nekaterih razlagah naj bi si izbral privzeto ime Saba prav zato, ker je blizu Pepinemu priimku Šobar. Saba je začel pisati pesmi pri sedemnajstih letih. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del ter doživel slavo in priznanja. Nazadnje je živel v Gorici in tam leta 1957 umrl. V času priprav na začetek evropske prestolnice kulture, to sta letos Gorica in Nova Gorica, poslušamo nekaj pesmi Umberta Sabe v prevodu Mateja Venierja. Pesmi interpretira dramski igralec Branko Jordan. Glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
France Bevk je bil eden najbolj cenjenih in plodovitih slovenskih pisateljev prve polovice 20. stoletja. Končal je ljudsko šolo v Bukovem, bil krajši čas trgovski vajenec v Kranju, nato pa je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru in Gorici. Po vojni je opustil učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista, nato še kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v Jugoslavijo, je ostal neomajen: "Tu je moja domovina," je rekel, "tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen." Objavljati je začel prav z letom 1920 in v naslednjih petdesetih letih napisal več kot petdeset povesti in romanov, veliko del za otroke in mladino in, kar je skoraj neznano, tudi dve pesniški zbirki. Literarni večer o njem je leta 1988 pripravila Helga Glušič in izbrala odlomke iz romanov Ljudje pod Osojnikom in Kaplan Martin Čedermac ter novele Telétar. Avtorica scenarija Helga Glušič, interpreta Aleš Valič in Boris Kralj, napovedovalca Simona Juvan in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar. Produkcija 1988.
Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).
Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.
Gledališka dodekalogija 1972-1983 se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v februarju nadaljuje s predstavo 1973. Režiser Tomi Janežič z ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev razvije družinsko sago, ki se razteza skozi vse preteklo stoletje. Pet generacij družine zaživi v odrskem dogodku, ki ga povezuje prostor Gorice in Nove Gorice ter raziskuje, kako njegove politične in družbene značilnosti vplivajo na življenja tamkajšnjih prebivalcev, na njihov družbeni in ekonomski položaj, na medsebojne odnose ter usode posameznikov. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. vir foto: go2025.eu
V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
V dneh pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Gorico in Novo Gorico, Literarni portret posvečamo pisateljici, ki prihaja iz Šempetra pri Gorici, Anji Mugerli. Letos mineva natanko deset let od izida njenega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratkih pripovedi Zeleni fotelj, ki je bila nominirana za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec. Leposlovni opus Anje Mugerli obsega tri knjige kratkih pripovedi in dva romana. Avtoričin romaneskni prvenec Spovin je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik, za kratkoprozno zbirko Čebelja družina je leta 2021 prejela evropsko nagrado za književnost in nagrado novo mesto, za roman Pričakovanja je lani prejela nagrado kresnik, roman pa je bil nominiran tudi za nagrado kritiško sito ter za Cankarjevo nagrado. Avtorica scenarija: Jera Krečič; režiserka: Saška Rakef; bereta: Aleksander Golja in Jasna Rodošek; interpreti: Željko Hrs, Lea Mihevc, Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten; redaktorica ponovitve: Tina Kozin; produkcija 2022.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, ki je kulturni ambasador svojega rojstnega somestja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, sicer pa je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za izvajalske dosežke treh let od 2020 do 2022. Za EPK 2025 je zasnoval inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbene umetnike iz različnih držav.
Neveljaven email naslov