Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25 epizod
25 epizod
Z glasbo, književnostjo, radijsko igro, z razmisleki in pogovori predstavljamo ustvarjalnost in temperament Goriške.
V oddaji bomo opisali tragične usode tistih, ki so v zlasti prvem desetletju po vojni skušali prek zahodne slovenske meje pri Gorici prebežati na Zahod, a so padli pod streli jugoslovanskih graničarjev.
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico ob nemškem Chemnitzu za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Prepišni zahodni rob Slovenije, v preteklosti močno zaznamovan zlasti s prvo svetovno vojno in vsemi nadaljnjimi geografsko-političnimi apetiti velikih sil, je postal naše kulturno središče. Sicer pa tako močno zaznamovani prostori sčasoma spremenijo svoj frekvenčni spekter, ki ga močno občutimo, teže pa razumsko pojasnimo. Tudi zato, ker so v paralelnih časovnih svetovih vsi dogodki vertikalno in horizontalno za vedno v istem prostoru, le da nas ni več tam ali vanj šele pridemo. Pojem evropskega povezovanja je torej v takšnih prostorih na meji še toliko bolj očiten in smiseln, kultura pa edini pravi odgovor in vezivo. V tokratnem Grafoskopu torej v širokem kotu o GO! 2025. Sogovornica – Neda Rusjan Bric, pobudnica in vodja kandidature GO! 2025 Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Mateja Grebenjak in Damjan Rostan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2025
Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.
O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.
Petra Meterc se pogovarja z Novogoričanom Gregorjem Božičem, režiserjem, scenaristom in snemalcem, ki ga poznamo po celovečernem prvencu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, nedavno pa se je na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu predstavil s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna hruška, v katerem prek filma svoje raziskovanje sadnih sort na Goriškem razširja na filmsko platno. Z njim smo se pogovarjali tako o njegovem filmskem ustvarjanju kot o raziskovanju sadjarstva in projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov, ki bo potekal v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
Akademska kiparka Dragica Čadež je ena najbolj uveljavljenih slovenskih umetnic, ki že več kot šestdeset let ustvarja v domačem in tudi mednarodnem likovnem prostoru. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja. Je tudi letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Mladost je preživela v Mariboru, kjer jo je za kiparsko oblikovanje navdušil priznani kipar Gabrijel Kolbič, poleg njega pa tudi Vlasta Zorko in Slavko Tihec. Bila je prva kiparka, ki se je leta 1982 habilitirala za univerzitetno profesorico na področju kiparstva. Z združevanjem različnih kiparskih tehnik je v slovensko umetnost vnesla nove smernice in jih nadgradila v umetniški skupini Neokonstruktivisti. Njeno polje ustvarjanja obsega predvsem klasične kiparske materiale, hkrati pa je posebno mesto namenila keramiki, ki jo je uveljavila tudi kot ustanoviteljica mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je o njeni ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.
Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje v tem mestu pred drugo svetovno vojno in po njej, je v oddaji Likovni odmevi Aleksandri Saški Gruden povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja, kritičarka in vodja Galerije GONG v Novi Gorici Nataša Kovšca.
Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.
Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).
Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.
Gledališka dodekalogija 1972-1983 se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v februarju nadaljuje s predstavo 1973. Režiser Tomi Janežič z ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev razvije družinsko sago, ki se razteza skozi vse preteklo stoletje. Pet generacij družine zaživi v odrskem dogodku, ki ga povezuje prostor Gorice in Nove Gorice ter raziskuje, kako njegove politične in družbene značilnosti vplivajo na življenja tamkajšnjih prebivalcev, na njihov družbeni in ekonomski položaj, na medsebojne odnose ter usode posameznikov. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. vir foto: go2025.eu
V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici
Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak.
Koreografski mit o prinašalcu ognja zanima odnos posameznika do množice, najsi bo ta božanska ali ljudska – uprizoritev pokaže, da sta to le dve plati istega obraza. Mistično odrsko delo pa vzpostavi tudi polemično vprašanje o prometejstvu danes. Plesna predstava je nastala v produkciji MN Dance Company in v koprodukciji SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Koreografa: Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Avtorja glasbe: Sebastien Bal, Mateja Starič Scenograf: Michal Rynia Oblikovalec svetlobe: Matjaž Bajc Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Oblikovalec scenskih elementov in rekvizitov: Gorazd Prinčič Svetovalec za scenografijo: Aleksander Blažica Plesalci: Alexander Belin, Nastja Bremec Rynia, Nathan Dhugues, Rebecca Granzotto, Iva Ilievska, Eri Nishibara, Michal Rynia, Manon Veenstra, Luka Vodopivec, Lucy Woodhouse, Elia Zahnd, Stefania Pisapia Godalni kvartet Ensemble Dissonance: Klemen Bračko, Jelena Ždrale, Klemen Hvala, Deyan Muc, Jelena Pejić
Še pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica, ki bo na Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici začel projekt Gledališka Dodekalogija 1972 – 1983. To je celoletni gledališki omnibus v režiji Tomija Janežiča, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki bodo premierno uprizarjane vsak mesec, vsebinsko pa so tesno povezane in prepletene. Prolog cikla dvanajstih predstav je gledališki dogodek 1972, ki si ga je ogledala Petra Tanko. vir foto: www.go2025.eu
Neveljaven email naslov