Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravljice iz zapuščine Frana Milčinskega.
Trdoglav, Potoglav, Krutoglav, Črt, Bes, Volos ali Veles je bil slovanski bog podzemlja, živine in bogastva. Matevž Ravnikar Poženčan, eden zgodnejših zbiralcev slovenskega pesemskega in pripovednega izročila, je zapisal, da je »Trdoglav zli duh v divji človeški podobi in posestnik njemu izročenih gradov, kakršne imenuje ljudstvo tudi ukleti ali izdani gradovi.« Vendar značaj tega prvotno mitičnega bitja v naših epskih pesmih ni več enovit, saj včasih spominja na zmaja (npr. po rušilni moči), včasih pa na hudiča (npr. po zalezovanju in prilaščanju grešnih duš). Fran Milčinski je v svojo pravljico Trdoglav in Marjetica primešal tudi prvine, ki so znane iz pripovedi o povodnem možu. Pravljica je prvič izšla l. 1911, l. 1939 pa tudi kot samostojna slikanica, ki jo je ilustrirala Marija Vogelnikova. Pravljico bere Asja Kahrimanović.
Cikel pravljic iz Nekoč v danes
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Pravljice iz zapuščine Frana Milčinskega.
Trdoglav, Potoglav, Krutoglav, Črt, Bes, Volos ali Veles je bil slovanski bog podzemlja, živine in bogastva. Matevž Ravnikar Poženčan, eden zgodnejših zbiralcev slovenskega pesemskega in pripovednega izročila, je zapisal, da je »Trdoglav zli duh v divji človeški podobi in posestnik njemu izročenih gradov, kakršne imenuje ljudstvo tudi ukleti ali izdani gradovi.« Vendar značaj tega prvotno mitičnega bitja v naših epskih pesmih ni več enovit, saj včasih spominja na zmaja (npr. po rušilni moči), včasih pa na hudiča (npr. po zalezovanju in prilaščanju grešnih duš). Fran Milčinski je v svojo pravljico Trdoglav in Marjetica primešal tudi prvine, ki so znane iz pripovedi o povodnem možu. Pravljica je prvič izšla l. 1911, l. 1939 pa tudi kot samostojna slikanica, ki jo je ilustrirala Marija Vogelnikova. Pravljico bere Asja Kahrimanović.
Cikel pravljic iz Nekoč v danes
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana, v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.
Kaj vedo bogovi? Na to vprašanje je odgovore s pravljico pletla igralka Lutkovnega gledališča Ljubljana Alenka Tetičkovič. Ker pa so pravljice žive in pretočne in se ne pustijo ujeti v dokončne in enopomenske sodbe, vabljeni v našo družbo, da svoj odtenek odgovora na vprašanje - Kaj vedo bogovi - poiščete še vi.
"Resnice ni ene na svetu, pač pa jih je veliko. Nekatere se nespremenljive in drže kot pribite, druge pa so bolj gnetljive in od človeka zavisi njih oblika. Pogosto pripada eni stvari več resnic: toliko, kolikor parov oči jo gleda. Pa niso zato resnice nič manj resnične, morebiti le nečemu bolj v prid. No, ali pa v škodo. Poglejmo še mi skozi kakšne tuje oči, ki so kdove kdaj gledale na svet, a se jim je tako godilo, da se o tem še danes govori." V interpretaciji Zale Ane Štiglic bodo zaživele pravljice: Kaj bi vozili še vrečo (hrvaška), Lena nevesta (srbska), Soseda (japonska) in Kako je tepček rešil luno (mongolska). Vabljeni v našo družbo.
Tokrat bo z nami igralka Ajda Toman, z venčkom kratkih, drobnih, domačih pravljic. Gozdna pojedina. Fižolčki. Oslova jajca. Zakaj smrt pobira vse od kraja, Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, O ženi, ki je prala žaklje. Cikel pravljic iz Nekoč v danes nastaja v sodelovanju med Lutkovnim gledališčem Ljubljana, programom Ars in samostojno umetnico, pesnico, pisateljico ter pripovedovalko Anjo Štefan.
Na delovni mizi pesnice, pisateljice, pripovedovalke Anje Štefan leži mapa tipkopisov. Na mapi delovni naslov: Ta stare. Ta dobre. Da bi nekaj teh še neobjavljenih – ta starih, ta dobrih – pa tudi tistih ta čudežnih in ta močnih in že objavljenih – zaživelo v čaru živega dogodka, smo skupaj z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Anjo Štefan zasnovali Arsov oder. Ni dvorane, je pa rdeča studijska luč. Ko se prižge, v etru zaživijo pravljice. V živo, v interpretaciji članov igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Ta lisičje je interpretiral Rok Kunaver. Na fotografiji: Rok Kunaver Avtorica fotografije: Mimi Antolović
Neveljaven email naslov