Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
531 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Veliko noč, eden največjih krščanskih praznikov, praznujejo skoraj v vseh državah sveta, toda način praznovanja in šege se velikokrat razlikujejo. Za ta tradicionalni praznik, v mnogih domovih po Sloveniji izdelujejo pirhe. To je star običaj, s kateri verniki pozdravijo pomlad in novo življenje. Jajca namreč simbolizirajo rodnost in novo rojstvo. Po krščanskem izročilu sicer pirhi predstavljajo Jezusovo ponovno vstajenje od mrtvih. Na cvetno nedeljo smo se odpravili v Benečijo v vasico Breg le streljal stran od Dreke, kjer so članice in člani Kulturnega društva Kobilja glava pripravili razstavo pirhov »Dreškega kamuna«. Na njej je sodelovala tudi skupina žensk iz Poljubinja, ki je pokazala, kako pa pri njih izdelujejo Šempavske pirhe. Po kambreškem hribovju, čez Kolovrat in Solarje do gostilnice na Bregu, se je za oddajo Primorski kraji in ljudje odpravil Boštjan Simčič.
Kvačkane lutke iz Maljine skrinjice so avtentične figure istrske ljudske pevke, pisateljice in umetniške ustvarjalke Alenke Kranjac. Unikatne lutke ne predstavljajo le pravljičnih bitij, temveč tudi različna zgodovinska obdobja naših krajev. Z Alenko Kranjac se je pogovorila Loredana Vergan.
V Divači sta zaživeli novi stanovanjski skupini za osebe z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju. Dom na Krasu iz Dutovelj je pred dvema letoma začel s preobrazbo zavoda in z uresničevanjem nacionalnega programa socialnega varstva. To pomeni da osebam s težavami v duševnem zdravju omogočajo življenje izven institucije, v skupnosti. Skoraj kot v družini.
Pred tednom dni se je v briški renesančni vili v Vipolžah začela 54. revija Primorska poje. Po dveh letih je ta največji čezmejni pevski dogodek znova zaživel celovito, s koncerti, druženji in številnimi obiskovalci. Letošnji slogan se glasi »Naj gre pesem med ljudi« in že pred koncertom je bilo med pevci čutiti vznemirjenost ob pričakovanju pevskega praznika v polnem sijaju. Tam je bila tudi naša terenska ekipa s producentko Ksenijo Kos, tonskima mojstroma Tadejem Tadičem in Mitjo Maršičem ter Boštjanom Simčičem, ki je uvodni večer zaobjel v naslednji reportaži.
Marsikateri novinar je prvi stik s poklicem dobil pri delu na šolskem radiu. Tudi avtorica današnje oddaje Primorski kraji in ljudje. Oddaje, ki jih je slišati prek ozvočenja na šolskih hodnikih, so danes lahko sestavni del predmeta vzgoja za medije. Radio Kosovel nastaja v Sežani, kamor se je z Maksimom Verganom in Davorinom Lovrečičem v reportažnem avtu zapeljala Tjaša Škamperle.
Lani poleti je tudi Izola dobila svoji 'kurjeri'. Gre za električna minibusa, ki občane brezplačno zapeljeta do upravne enote, pokopališča, trgovin na obrobju mesta, medgeneracijskega centra ali doma upokojencev. Dnevno prepeljeta v povprečju 80 potnikov, poleti nekaj več, pozimi malo manj. Ker je zanimanje za prevoz na splošno veliko, naročila pa sprejema neposredno voznik, je včasih težko vzpostaviti zvezo in naročiti prevoz. A vztrajnost in potrpljenje se načeloma vedno izplačata, zagotavljajo redni uporabniki. Z njimi, voznikom in predstavnico občine se je o kurjerah za oddajo Primorski kraji in ljudje pogovarjala Jasna Preskar.
V Opatjem selu imajo dolgoletno tradicijo pustovanja. Po nekaterih pričevanjih so pust praznovali že v času Avstro-Ogrske monarhije. Opajci še danes nadaljujejo z značilnimi pustnimi navadami. Vsako leto pa pripravijo tudi skupinsko masko, s katero sodelujejo na različnih pustnih povorkah. Opajski pust je obiskala Karin Zorn Čebokli.
Jana Bergant je dokaz, kako polno življenje lahko živimo, če sledimo svojim sanjam. Po tem, ko je celo življenje živela v Ljubljani, se je v nekem trenutku odločila, da zamenja okolje. Pot jo je pripeljala v dolino reke Dragonje, kjer se ukvarja z gojenjem avtohtonih istrskih zelišč ter s pridelavo hidrolatov in eteričnih olj.
Stanislav Mahne je prejemnik priznanja 15. maj, najvišjega občinskega priznanje Mestne občine Koper. Upokojeni zdravnik je nagrado prejel za izjemen prispevek k razvoju kirurgije v slovenski Istri, za neprekinjeno predanost in humanitarno delo z bolniki ter za izkazane vrednote spoštovanja, skromnosti in skrbi za skupnost. Stanislav Mahne je bil februarja 2023 tudi naš sogovornik v oddaji Primorski kraji in ljudje. V založbi knjigarne Libris je pred kratkim izšla knjiga "Razvoj izolske kirurgije in zgodbe kirurga", ki jo je napisal upokojen primarij doktor Stanislav Mahne. Je ugleden kirurg, v slovenskem prostoru eden od pionirjev pri uvajanju minimalno invazivnih tehnik na področju abdominalne kirurgije. Bil je predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, več let tudi predstojnik Kirurškega oddelka in organizator pomembnih kongresov in simpozijev. Leta 2014 je bil pobudnik odprtja pro bono ambulante v Kopru, kjer še danes oskrbuje osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Predstavljamo vam Marijio Kapušin iz Nove Gorice, prejemnico Plakete mestne občine Nova Gorica za posebne dosežke na področju kulture, minulo leto pa ji je Javni sklad kulturnih dejavnosti podelil Maroltovo listino.
Našo tokratno gostjo marsikdo pozna kot pobudnico akcije Pecivo za starejše, ki že sedem decembrov razveseljuje oskrbovancev domov na Goriškem. Ajda Miška je Novogoričanka, ki pa jo je njena strast naredila še malo Vrtojbenko. V hiši starih staršev namreč iz starih kosov pohištva ustvarja novo zgodbo. Spoznajmo še to njeno strast.
V Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je te dni na ogled razstava Podgrad na starih 'kartulinah', ki jo je pripravil Karlo Vičič, ljubiteljski zbiratelj starih razglednic in dokumentov. Svojo zbirko je prvič predstavil že pred več desetletji v domači gostilni Pri Sotlarjevih, kot upokojenec pa se zadnjih nekaj let še bolj posveča ureditvi zbirke in preučevanju starih dokumentov. Razstava starih razglednic prikazuje razvoj Podgrada od začetka izdaje razglednic, okoli leta 1873, poudarek pa je na prelomu 19. v 20. stoletje, tja do leta 1922.
Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.
V oddaji Primorski kraji in ljudje tokrat v ospredju Krajinski park Beka v hrpeljsko - kozinski občini. Gre za območje kulturne krajine, ki se ponaša z izjemnimi naravnimi danostmi in objekti kulturne dediščine. Krajinski park Beka obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli ter arheološkimi najdišči Lorencon, Tabor nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Več Vesna Potočar Godnič.
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
Dr. Matej Šekli je pravkar končal štiriletni mandat predsednika Slavističnega društva Slovenija. Leta 2007 je doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.
Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.
Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali vas Žirje, ki je od Sežane oddaljena 5 minut vožnje. Tam živi Janko Samsa, znan po svoji doslednosti in natančnosti. Ko je temu dodal raziskovalno žilico in rokodelsko spretnost, se je rodila dejavnost, zaradi katere je danes naš gost: je avtor 150 lesenih miniatur, pomanjšav tovornih, delovnih, kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in železniških lokomotiv ter edini v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da so čisto vse prave kopije originalov.
Neveljaven email naslov