Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
531 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V Špetru smo pripravili prireditev, posvečeno dvema izjemnima beneškima glasbenikoma in njuni 100-letnici rojstva, Ližu Juši in Antonu Birtiču. V prispevku boste slišali goste s prireditve in podžupana mesta Špeter (San Floriano al Natisone).
Anže Albreht ni pravi Primorec, niti ne živi na Primorskem. A to, kar je naredil, zadeva mnoge - tudi na Primorskem. Kot poklicni reševalec in prostovoljni gasilec iz Logatca veliko časa preživi na primorski avtocesti. Tam je pred 10timi leti začel teči. In njegov tek za reševalni pas na avtocestah še kar traja. Tjaša Škamperle ga je povabila v avto, na vožnjo po primorski avtocesti.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo spoznali upokojenko Janjo Mertinc, ki je v začetku leta Domu upokojencev Izola ponudila svojo prostovoljno pomoč. Petje jo osrečuje, želela je, da bi to občutili tudi drugi. S pevkami, stanovalkami doma, so ustanovile pevsko skupino Metuljčice. V teh dneh so imele prvi nastop za stanovalce, ki je bila nekakšna generalka pred nastopom na prireditvi, ko bo dom obeležil 70 let delovanja.
Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.
Na Osnovni šoli v Dekanih nastaja zbornik o razvejanem šolstvu na tem območju. Letos mineva namreč 70 let, kar je bila zgrajena stavba današnje šole, ki je povezana s širokim okolišem, kjer so nekoč imeli tudi vaške šole. Teh je bilo skupno dvanajst. O šolskih spominih v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje.
Jana Korečič iz Vrtojbe je vsestranska umetnica, ki obožuje božič. Po nekaj letih poučevanja italijanskega jezika in sociologije, je vso svojo energijo usmerila v umetnost. Tega novega poslanstva se je lotila zelo široko. Je slikarka, ilustratorka, avtorica več otroških knjig, snema videe v stop-motion tehniki, v "prostem času" je tudi restavratorka starega pohištva. V odnosih je avtentična in iskrena. Letos je izdala prvi mladinski roman Neon, v katerem se Elli pridružimo v potovanju med vzporednimi vesolji. V novogoriškem studiu se je z njo pogovarjala Mateja Grebenjak
Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Med petjem mu domačini in turisti pomahajo, mu pokimajo, tudi nagradijo s kovancem v kovčku kitare. Med petjem ga je za nekaj minut zmotila Tjaša Škamperle
Nevihtna ujma, ki je v torek zjutraj prizadela Čepovan je del vasi spremenila v nekaj sekundah. Domačini pravijo, da je bil občutek podoben, kot da bi jih zajel tornado. V petek, ko smo jih obiskali, so gasilci, vojaki, pripadniki civilne zaščite in prostovoljci ravno zaključevali s prekrivanjem še zadnje strehe. Prihodnji teden jih čaka sanacija še ostale škode. V naslednjih minutah bomo izvedeli kako poteka vzpostavljanje pogojev za varno življenje vaščanov po neurju in kakšno je vzdušje med domačini. V Čepovanu je bila Nataša Uršič.
Eden od primorskih 'stricev iz ozadja', ki skrbijo, da v piranski občini zlepa ne zmanjka zanimivih prireditev in dogodkov, je zagotovo naš tokratni gost. Ime 'Matjaž Derin' nekateri povezujejo s koncerti, drugi z Mediadomom Pyrhani, spet tretji s tradicionalno istrsko igro pandolo ter turnirji Koza Nostra v organizaciji kulturnega in športnega društva Dolga Štorija. In vsi imate prav. Del svoje življenjske zgodbe je razkril Aniti Urbančič v oddaji Primorski kraji in ljudje.
Vrtčevska enota v središču mesta v Sežani letos obeležuje pomembno obletnico 50 let delovanja. Trenutno jo obiskuje 230 otrok drugega starostnega obdobja. Vrtec Sežana pa še šest enot v ostalih krajih v občini. Tudi v Sežani se tako kot po številnih vrtcih v Sloveniji srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra. Da je zaposlenih premalo ob našem obisku ni bilo videti, otroci so bili razpoloženi in nam tudi eno zapeli. Vesna Potočar Godnič.
Spomini so dokument časa, ki se ga Boris Ferlat kljub zavidljivim letom zelo dobro spominja. Konec maja je namreč dopolnil 101 leto. Ne razmišlja o težkih ali slabih dogodkih. "Kar je bilo, je bilo," pravi. Po vojni je na noge postavil znano tovarno pohištva Meblo, za katero pravi, da je pravzaprav ustvarila Novo Gorico. Tam je bil zaposlen od leta 1948 pa vse do upokojitve. Bil je prvi sekretar tovarne, kasneje direktor Jogija, tehnični direktor in pomočnik direktorja Mebla, zadnja leta pa je vodil Meblo Italiana. Leta 1971 je soprejel nagrado Prešernovega sklada za serijo počivalnikov Gondola oblikovalca Oskarja Kogoja. Danes živi v Kromberku, kjer ga je obiskala Lucija Fatur.
Tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje nas bo popeljala tudi v Prekmurje. Med Primorce, ki so v času med prvo in drugo svetovno vojno Jadransko morje morali zamenjati za Panonsko. Naselili so se v Benici in še šestih prekmurskih vaseh. Ustanovili so Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju ter v vaškem domu Pince Marof uredili muzej. Tam so pred kratkim pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Mineštrijada. V pripravi mineštre je tekmovalo 15 ekip, zmago so odnesle članice Društva Kuhinja opajske žbrince iz Opatjega Sela.
Rodičani , ki so bili od nekdaj podjetni, imajo tudi izredno bogato kulturno zgodovino. Veliko truda so vložili v ohranjanje lastnega narečja in to počnejo še danes. Amaterska gledališka skupina Rodik, na fotografiji Andreja Petroviča, se je po nekajletnem zatišju ponovno sestavila in z veseloigro »Frišni zrak« zapolnila dvorano.
93-letni glasbenik je pomembno vplival na glasbeno življenje Brik in Bricev ter slovensko domačo glasbo.
Mineva 25 let odkar sta Ivanija in Marino Sosič iz Strunjana prvič podarila brezplačne enotedenske počitnice za socialno ogroženo družino z Bovškega. Od takrat se je njihova solidarnostna pot nadaljevala in še krepila. Pri njih so bile v vseh teh letih številne družine. Največkrat take, ki so prvič v življenju videle morje. To humanitarno družinsko tradicijo, ki je prvotno nastala v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Piran, ponosno nadaljujeta sin Sebastjan in snaha Sabina. Na letošnjem zboru članov so jim podelili tudi posebno priznanje.
Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju je priložnost utrjevanja poznanih in novih zanimanj, aktivnega preživljanja časa in predvsem druženja. V slovenski Istri so člani Društva Pristan tudi med tistimi, ki so orali ledino na tem področju in si že 25 let prizadevajo za pestrost in kakovost študijskih programov. V tem tednu so v koprski dvorani sv. Frančišča slovesno obeležili prehojeno pot, ob tem pa prikazali dokumentarni film, ki je nastal za to priložnost. V prihodnje društvo čaka še veliko izzivov, tako ohranjanja obostoječih programov od učenja jezikov, družboslovnih vsebin, likovnega ustvarjanja, pevskega zbora, pohodništva, bralnih in debatnih krožkov kot tudi na področju digitalnega opismenjevanja.
Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za lastno dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo se pride do večje telesne kondicije, pa tudi do izboljšanja gibljivosti in dihanja. Morda se bo kdo nad njo navdušil ob poslušanju tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Anita Urbančič se je povabila na obisk v Joga sobo v Izolo, kjer jo je z nasmeškom na obrazu sprejela Anja Brenko.
Basist Cveto Polak iz skupine Šank Rock ima svojo glasbeno rezidenco v Škrbini na Krasu. Glasbenik v skupini, s katero je veliko Primorcev dočakalo jutro v Zelenem Gaju, si je uresničil dolgoletno željo. Kako je roker, ki z zasedbo Šank Rock letos na koncertih praznuje 40 let + , iz rodnega Velenja pristal na Krasu, boste izvedeli v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje. Urši Mravlje je zaupal, kako se je moral predstaviti domačinom in kaj so mu poleg terana ponudili.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo se podali v Izolo, ki letos praznuje stoletnico organiziranega igranja nogometa. V bogati zgodovini se je ime izolskega kluba večkrat menjalo, za ekipo so igrali številni znani nogometaši, na trenerski klopi so se zvrstila zveneča trenerska imena. Vrhunec predstavlja nastopanje v pokalu UEFA, leta 1992 je na izolskem stadionu gostovala portugalska Benfica. Člansko moštvo je trenutno v tretji ligi, za mlajše selekcije pa nastopajo številni nadebudni nogometaši. Tudi o tem se je Primož Čepar pogovoril s predsednikom kluba, Erikom Tothom.
Kostanjevica v Novi Gorici oziroma Kapela, kot griču nad Novo Gorico pravijo domačini, letos obeležuje več jubilejev. 400 let mineva od postavitve prve cerkvice, 70 let praznuje župnija, spominjajo pa se tudi 150-letnice rojstva patra Aleksandra Vaupotiča, pedagoga in glasbenika, ki je med soško fronto ostal edini varuh samostana. Obletnice obeležujejo s številnimi dogodki. Pred dnevi so odprli prenovljeno čezmejno pešpot, ki Kostanjevico povezuje z Gorico v Italiji. Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je lani zaključil obnovo cerkvene ladje, si skupaj z Goriškim muzejem prizadeva, da bi postala Kostanjevica spomenik državnega pomena. Več pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Neveljaven email naslov