Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Pekel. Malokdo ve, da med Dornberkom in Branikom leži graščinski kompleks umeščen v sotesko Vipave, imenovan Pekel. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v dolini Vipave - med Peklom in Batujami - nekoč jezero iz katerega se je voda v slapovih pretakala v spodnji del struge. Za ta del se je še do danes ohranilo ime Paradiž. Če boste obiskali to sotesko med Peklom in Paradižem boste na koncu vasice Steske kmalu zagledali stavbo, ki vas bo zaradi slikovitosti tako pritegnila, da se ji boste zagotovo približali. Ko ugotovite, da stojite pred enim najlepše ohranjenih slovenskih in evropskih mlinov katerega prvi lastniki so bili grofje Lanthierji z rihemberškega gradu - vas Pekel očara. Nad mlinom živita potomki zadnjih lastnikov iz rodbine Pečenko. Mamo Ave in njeno hčerko Katjo je obiskala Nataša Uršič.
531 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Pekel. Malokdo ve, da med Dornberkom in Branikom leži graščinski kompleks umeščen v sotesko Vipave, imenovan Pekel. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v dolini Vipave - med Peklom in Batujami - nekoč jezero iz katerega se je voda v slapovih pretakala v spodnji del struge. Za ta del se je še do danes ohranilo ime Paradiž. Če boste obiskali to sotesko med Peklom in Paradižem boste na koncu vasice Steske kmalu zagledali stavbo, ki vas bo zaradi slikovitosti tako pritegnila, da se ji boste zagotovo približali. Ko ugotovite, da stojite pred enim najlepše ohranjenih slovenskih in evropskih mlinov katerega prvi lastniki so bili grofje Lanthierji z rihemberškega gradu - vas Pekel očara. Nad mlinom živita potomki zadnjih lastnikov iz rodbine Pečenko. Mamo Ave in njeno hčerko Katjo je obiskala Nataša Uršič.
»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.
Danila Tuljak Bandi je ljubiteljska likovna ustvarjalka in pesnica, ki nikakor ne more pozabiti svoje rodne Koštabone. Spomin izrisuje na reliefnih slikah in v oblikovanju različnih figur iz kmečkega življenja in običajev v Istri. Nostalgijo po domačem ognjišču opeva v narečni poeziji. Ljubezen jo je ponesla v Dolino pri Trstu, kjer si je ustvarila družino. Dobro se znajde tudi med Dolinčani, kjer je kulturno aktivna.
Več kot 40 let je imel v minulem stoletju Piran svoj letni kino ob morju. V mestu pa ni bil edini, kot se še spominjajo nekateri krajani, ki nanj hranijo lepe spomine. Desetletja nazaj so bile kino predstave za obiskovalce poseben dogodek, tudi v nekdanjem kinu "Soča" v starem delu mestnega jedra Kopra in letnem kinu za tržnico, še pred tem pa v stavbi, kjer je že leta 1908 zaživel prvi kinematograf v mestu, poimenovan Elektron. Podeželje je vselej obiskoval potujoči kino, ki ga v zadnjih letih obuja tudi projekt Kino Istra. Kinematografsko dediščino v Izoli predstavljata še danes letni kino Arrigoni in Odeon, kjer je pred vhodom v dvorano postavljen nekdanji projektor, za katerega so kinooperaterji uporabljali oglje. O kinu nekoč in danes v istrskih mestih, z nekaj zbranimi spomini, v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.
Mercede Porcu, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu ali pa poslušala radio in gledala televizijo. A ne, gospa se je pred dnevi kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj Decimomannu. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem harmonike in klaviature. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v oddaji Primorski kraji in ljudje.
V tokratni oddaji smo se odpravili v vas Čolnica v občino Kanal ob Soči. Verjetno vas ni veliko, ki bi slišali zanjo. Čolnica leži na terasi ob cesti, ki vodi proti Ligu. Hiše so zasidrane v hrib, kakor da bi bili k obali privezani čolni. Od tod tudi verjetno ime Čolnica, pravi domačin Slavko Jereb. Na svojem vrtu ima postavljen dežemer. Odkar ga je Agencija za okolje povabila k sodelovanju, pri spremljanju narave in vremenskih pojavov opaža kar nekaj sprememb. Slavko je velik ljubitelj narave in kmetijstva, bil je tudi občinski svetnik, vrsto let je vodil tudi znano prireditev Praznik kostanja v Ligu. Pri svojem delu je skrben, vesten in natančen, saj sta vsako opazovanje in meritev vremena enkratna in neponovljiva. Zadnja leta spremlja tudi fenološke faze razvoja rastlin. O vremenu, naravi in kostanjih, ki so značilni za to območje, je Slavko Jereb pripovedoval Boštjanu Simčiču.
Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.
Tjaša Likar iz Kopra se je zelo mlada srečala s težko boleznijo, s katero se je borila dolga 4 leta. Danes pravi, da praznuje kar tri rojstne dneve. Mieloplastični sindrom predstavlja skupino krvnih rakavih bolezni, za katere je značilno moteno dozorevanje nezrelih krvnih celic v kostnem mozgu. Z njim se sooči manj kot 10 oseb na 100.000. In pri Tjaši ni zgolj ta posebnost. V času zdravljenja je dobila priložnost, ki jo ima na svetu res le malokdo.
V Gorici je v pred kratkim izšel trojezični vodnik z naslovom Slovenski obrazi Gorice, Po sledeh tisočletne prisotnosti. V njem so predstavljeni štirje sprehodi mimo krajev, zgradb in drugih točk, ki opozarjajo na prisotnost Slovencev. Ti so tu že več stoletij vendar obiskovalci in turisti v središču mesta tega ne bodo opazili saj nikjer ni vidne dvojezičnosti, ki bi opozarjala na slovensko sobivanje. Avtor vodiča Aldo Rupel v njem predstavi tudi čez sto slovenskih poimenovanj ulic in okolišev v goriški občini. Meni, da bodo nad njimi najbolj presenečeni italijanski someščani, ko bodo ugotovili, koliko slovenskih poimenovanj se je ohranilo skozi zgodovino mesta. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.
Za nas so nastopili številni glasbeniki, spregovorili so župan, etnologinja, zbiratelj ljudskega blaga in prav imenitno je bilo poslušati zgodbe v domačem narečju.
Na Radiu Koper bo v oddaji Primorski kraji in ljudje danes gost poročni fotograf Samo Rován doma iz Vrhpolja v Vipavski dolini. Ameriško združenje poročnih fotoreporterjev ga je dvakrat razglasilo za najboljšega poročnega fotografa na svetu. S fotografijami si želi ovekovečiti edinstvene občutke, ki jih nevesta, ženin in svatje doživijo na poroki. Zase pravi, da uživa v svojevrstnem lovljenju nenavadnih in humornih situacij. Kompleksne kompozicije so njegova odlika. Je tudi Mednarodni predavatelj in mentor na področju fotografije. Z njim se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Danilo Baša iz Dornberka, ki že leta vodi izletniško kmetijo, je kuhar, vinar, gostitelj in vse to je rad. Rad je tudi jedec, saj v domači tradicionalni hrani zelo uživa in pravi, da bo ta prisotna skozi vse naše življenje. Pogosto slišimo in beremo, kako so se spremenile prehranjevalne navade, da jemo več hitre hrane in manj naših tipičnih, lokalnih, tudi sezonskih jedi. Jemo jih na obisku pri noni, če imamo še to srečo. Kadar je res huda nostalgija, obujamo spomine, pobrskamo po spletu, vprašamo soseda ali poslušamo radio Koper in najdemo koga, ki nam bo skuhal joto. Gost tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje Danilo Baša jo rad skuha zase in za druge. Morda bomo v nadaljevanju izvedeli, kakšno je izbrala njegova gostiteljica Urša Mravlje, s klobaso ali brez?
Ime Abitanti je nemara res nekoliko nenavadno za istrsko vas, a ne tako zelo, da o njej tako malo vemo, da jo tako malo ljudi obišče in da je pred leti skorajda ostala izpraznjena. Tudi nekdanji urednik Radia Koper Miloš Ivančič je bil pred tremi desetletji silno začuden, češ, da je skoraj uničil avto preden se je pripeljal v Abitante, čeprav vas sodi v mestno občino Koper. In če je bilo pred tremi desetletji v vasi komajda še nekaj duš, tja je peljala makadamska cesta in smerokaza ni bilo, je danes vendarle nekoliko drugače. Kamenček k zgodbi Abitantov je gotovo dodala javna oddaja Radia Koper pred tremi desetletji, poglaviten del zdajšnje obnove pa je naredil domačin Gracijan Perič, ki je med drugim povedal, da so Abitanti po 49 letih dočakali novo rojstvo. Obiskala jih je Simona Moličnik.
Na 755 metrih nadmorske višine se na severozahodnem robu Banjške planote začenja 12 km dolga krožna pot Lom je moj dom, ki so jo uradno odprli poleti leta 2020. Slabih 20 let je rasla ideja o krožni poti, na kateri bi bila v smiselno in pripovedno celoto strnjena dediščina in pripovedi s Kanalskega Loma in okolice. Z informacijskimi tablami ob poti želijo pohodnikom približati življenje v teh krajih nekoč in danes. Ustvarjalce poti je na Turistični kmetiji Široko obiskala Mateja Grebenjak. Slišali bomo, kako lahko otroke motiviramo z obiskom Širokolandije na poti, kako je 20 let rasla ideja o pohodniški poti in kaj je posebnost poti, speljane na kraškem svetu.
Leta 2006 so v Hrpeljah odprli Naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki so jo zasnovali domači entuziasti v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo. Okoli 4,5 kilometra dolga pot obiskovalca popelje po zahodnem robu Čičarije, mimo številnih zanimivosti – če jo boste prehodili s katerim od vodičev, boste lahko slišali tudi zgodbe o ropanju tovornikov, od kje so v Hrpeljah prišli dojenčki in še kakšno pastirsko prigodo. V opisu poti piše, da ni zahtevna in je primerna za vse starosti.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravili na obisk na Goče, idilično, spomeniško zaščiteno vasico v Vipavski dolini, ki je že od nekdaj poznana po vinu. Pod površjem se namreč skriva več kot 60 kamnitih kleti. V nekatere še ni posvetila električna razsvetljava. Na sprehod po goških ozkih ulicah oziroma gasah, ki ponujajo številne zanimivosti, se je odpravila Karin Zorn Čebokli.
Namiznoteniški klub Arrigoni Izola ima bogato tradicijo in je predvsem v ženski konkurenci stalnica v slovenskem vrhu. V klubu skrbijo za številne mlade športnike, prav delo z mladimi so postavili v ospredje. Trenerji mlade že zelo zgodaj učijo prevzemanja odgovornosti. Enega izmed treningov se je udeležil Primož Čepar.
Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.
Ko si igralci ne upajo ali ne zmorejo izvesti fizično zahtevnih filmskih scen, jih zamenjajo kaskaderji - dublerji. Prvi igralec s kaskaderskimi sposobnostmi je bil komik Buster Keaton. V filmskem svetu ga opisujejo kot nekoga, ki je bil pred svojim časom. Danes pa filmske zvezde, razen izjem, kakih vratolomnih akcij v filmu ne počnejo, za to vskočijo dublerji. Med Slovenci je zelo znan Rok Cvetkov, ki je v svoji uspešni mednarodni karieri napredoval v stand kaskaderja. K pogovoru ga je povabila Loredana Vergan.
: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.
Neveljaven email naslov