Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podbrdo v Baški grapi je nastalo v 16. stoletju. Utesnjeno je med gore vse od Črne Prsti, Koble, Soriške planine do Porezna, ki objemajo ozko grapo nad reko Bačo in Bohinjsko železnico, ki se vije tik ob njej. Vrhovi so priljubljeni med gorskimi tekači in planinci, a mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po nekdanji meji med kraljevino Italijo in Jugoslavijo. Rapalska pogodba je bila podpisana 12. novembra pred 100 leti v ligurskem obalnem mestecu, mejo pa so na terenu dokončno določili in označili z mejniki leta 1924. Podbrdo je takrat postalo obmejno središče nove italijanske oblasti. Osvobojeno je bilo šele leta 1945 in s pariško mirovno pogodbo dokončno vrnjeno Jugoslaviji dve leti kasneje. Številni ostanki nekdanje krivične meje v okolici Podbrda so še danes vidni. Po njej se je z vodnikom Jožetom Dakskoblerjem sprehodila Mariša Bizjak.
533 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Podbrdo v Baški grapi je nastalo v 16. stoletju. Utesnjeno je med gore vse od Črne Prsti, Koble, Soriške planine do Porezna, ki objemajo ozko grapo nad reko Bačo in Bohinjsko železnico, ki se vije tik ob njej. Vrhovi so priljubljeni med gorskimi tekači in planinci, a mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po nekdanji meji med kraljevino Italijo in Jugoslavijo. Rapalska pogodba je bila podpisana 12. novembra pred 100 leti v ligurskem obalnem mestecu, mejo pa so na terenu dokončno določili in označili z mejniki leta 1924. Podbrdo je takrat postalo obmejno središče nove italijanske oblasti. Osvobojeno je bilo šele leta 1945 in s pariško mirovno pogodbo dokončno vrnjeno Jugoslaviji dve leti kasneje. Številni ostanki nekdanje krivične meje v okolici Podbrda so še danes vidni. Po njej se je z vodnikom Jožetom Dakskoblerjem sprehodila Mariša Bizjak.
Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.
Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.
Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.
Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.
Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.
Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.
Ob prazniku Primorske se bomo sprehodili po spominih Silvia Pecchiarija Pečariča, ki se je leta 1940 rodil na Škofijah. V času ko je bila tam Italija; po koncu druge svetovne vojne pa so le nekaj metrov od njegove rojstne hiše potegnili Morganovo linijo, s katero so Julijsko krajino – predvojno upravno enoto Italije – razdelili na cono A in cono B. Pogledali bomo skozi oči otroka, ki velikokrat le nemo opazuje nerazumljive situacije v domači hiši ob večkrat prestavljeni meji. Njegova zgodba je zgodba Primorcev, ki so se znašli v vlogi beguncev, a o njej ne govori z zamero. Zaradi avtorjevega šibkega zdravja je Mateja Rolih Maglica na pogovor povabila Fiorello Benčič, ki je italijanski original prevedla v slovenščino.
Ko med graditelji suhozidov uzreš glasbenike, se ti porodi vprašanje, kaj imata skupnega glasba in kamen. Vsak kamen ima lasten zvok in med prelaganjem ti lahko da navdih, da vzameš v roke naslednjega, ki se bo lepo podal k prejšnjemu. Ali se graditelji med klesanjem kdaj potopijo v te kamnite robove, ali jim v glavi medtem odzvanja rokenrol? Tako se je spraševala Loredana Vergan, ko se je s pozdravom »Rock on stone« srečala s Petrom Žnidaršičem.
"Šala" - tako krajani Gažona pravijo osrednji ploščadi ob Kulturnem domu Jadran, kjer je letos v okviru Večerov na placu prvič gostoval tudi Kino Istra: projekt, ki že nekaj let prinaša v istrske kraje evropske in svetovne filme. Kako se je središče utripa kraja spremenilo v kino na prostem in kako so pri tem sodelovali krajani različnih generacij, pa v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.
Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.
V teh dneh, ko podiramo vročinske rekorde in ko nas ne osveži niti morje, ki se je ogrelo do 30 stopinj, lahko nekaj ohladitve najdemo tudi z obiskom turističnih jam. Postojnska jama ohranja 8 stopinj v svoji notranjosti in v teh dneh je dobro obiskana. Čudoviti kapniki, slikovite dvorane, reka in človeške ribice privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Prvi stik z jamo je jamski vlakec, ki pelje globoko v notranjost te največje naravne znamenitosti pri nas. V 200-letni zgodovini turističnega obiska Postojnske jame so jamski vlak vedno vozili moški. A napočil je čas za spremembe. Jamski vlakec je dobil prvo voznico. Z Anjo Škarabot Heric se je pogovarjala Barbara Kampos.
Pregledali smo kronologijo izrednih vremenskih dogodkov v Sloveniji, s poudarkom na Primorsko in Istro. Naša gosta sta Koprčana, dr. Darko Ogrin in mag. Tanja Cegnar.
Zametki fotografske dejavnosti v Novi Gorici segajo v leto 1949, ko so pripravili prve fotografske tečaje. Vodili so jih poznejši ustanovitelji fotografskih društev, najprej Fotoamaterskega društva Nova Gorica, potem Fotokluba Elektra. A obe društvi sta po nekaj letih prenehali delovati, dokler se niso fotografski navdušenci, zbrani okoli fotografskega mojstra Milenka Pegana, povezali leta 1968 v društvo z imenom Foto kino klub Nova Gorica. Istega leta so tudi že organizirali prvi klubski natečaj barvnih diapozitivov, ki je v letu 1969, ko so klub registrirali kot društvo, prerasel v primorski natečaj barvnih diapozitivov Dia Primorska. Zadnjih deset let je natečaj odprt tudi za vse slovenske fotografe, ime Dia Primorska pa zaradi tradicije ostaja še naprej. Ko je kino dejavnost na Goriškem zamrla, so jo novogoriški ljubitelji fotografije leta 1997 črtali iz imena svojega kluba. Tako ostaja Foto klub Nova Gorica, ki je danes še vedno pomemben del fotografske skupnosti na širšem Goriškem. Oddajo je pripravil Valter Pregelj.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.
Pirančanka Nika Stegel si je po končanem študiju na Fakulteti za dizajn, smer notranja oprema, privoščila leto predaha. In tako je nekega dne kar v domači kuhinji, na jedilni mizi, začela ustvarjati miniaturne piranske hišice iz naplavin, ki jih je med sprehodom pobrala na plaži. Tak je začetek zgodbe o Nikini uspešni poslovni poti, po kateri stopa že deveto leto in za katero pravi, da jo izpopolnjuje. Danes ustvarja v ateljeju 'Nika's tiny house', ki ga najdemo v piranski 'ulici umetnikov'. Njeni izdelki so našli svoje domove v že več kot 50 državah po svetu. Foto: Urška Miklič
Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.
Neveljaven email naslov