Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.
531 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.
Z današnjo oddajo začenjamo serijo posvečeno mestu, ki je zraslo ob meji takoj po koncu 2. Svetovne vojne, Novi Gorici, ki ima letos 70 let. V prvi bo Nataša URšič gostila Mateja Arčona in Ervina Hladnika Milharčiča.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se selimo v Škedenj pri Trstu, kjer je po svežem in toplem kruhu dišalo vsako jutro že od konca 17. stoletja dalje. Kmalu je tako zaslovel, da so v drugi polovici 18. stoletja kar dvakrat zbrali najboljše škedenjske kruharice in jih povabili na Dunaj, da bi naučile tamkajšnje peke svoje umetnosti. Škedenjke so se s peko in prodajo kruha v Trstu ukvarjale do leta 1972, ko je zadnja krušarca zaključila to dolgoletno tradicijo. Da pa se v tej mestni četrti še vedno širi vonj po škedenjskem kruhu, skrbi Eligio Sanna s svojo družinsko pekarno. Obiskala ga je Tanja Jakomin Kocjančič.
Ustvarjalci oddaje Primorski kraji in ljudje smo obiskali Štefi Ostrouška in njeno hčer Mirjam Jug – Kraševki, ki živita na Maliji nad Izolo in sta v delu z otroki izpolnili svoje življenjsko poslanstvo. Z njima se je pogovarjala Ljuba Sušanj.
Naša pot po primorskih krajih nas je tokrat vodila do Hruševja, majhne vasi med Razdrtim in Postojno. Tja se je iz bližnjih Hrašč zaradi ljubezni pred nekaj desetletji preselila Mirka. Tem krajem je predana, zato tudi pridno beleži družinske vezi domačinov, išče izvore priimkov, že dolgo pa si zapisuje tudi narečne besede, saj, kot pravi, ne želi, da gredo v pozabo. Pred približno 15 leti pa je čisto po naključju začela izdelovati punčke in koruznega ličja. Danes so v beri izdelkov iz tega naravnega materiala še venčki, jaslice, čestitke, dojenčki v orehovi lupini. Königova je popoln samouk. Tudi zato je na svoje izdelke navezana, a jih rada podari tistim, ki še znajo ceniti ročno delo. Mirko König je obiskala Mateja Brežan.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pisali glasbeno zgodbo družine Košuta z Opčin. Ljubica Berce Košuta je bila najprej pevka samospevov, snemala je tudi za Radio Koper. Potem pa se je leta 1966, skupaj z Nerino Pelicon, pridružila Tržaškemu narodnemu ansamblu in zanj napisala tudi nekaj besedil. Po Ljubičini pevski poti hodita tudi sinova, Boris in Igor Košuta, sicer zdravstvena delavca, sta odlična moška vokala pri priznani glasbeni skupini Ano ur'co al' pej dvej. 88-letno profesorico ekonomije, pevko in besedilopisko Ljubico Berce Košuta ter Borisa in Igorja, je na Opčinah obiskala Smilja Baranja.
Družina Božič ima v Izoli čokoladnico Tramontana. Od leta 1992 se tu piše sladka zgodba. Čeprav sta Bojan in Vesna sprva poizkušala srečo v turizmu, nato v proizvodnji sladoleda, ju je čokolada tako prevzela, da je postala uspešna poslovna zgodba, v katero je vpeta vsa družina. Tudi študentka kemije, hčerka Varja, in študent mehatronike, sin Blaž, sodelujeta s starši. Obiskala jih je Nataša Benčič.
Pred dvajsetimi leti so v Deželi Furlaniji Julijski krajini z deželnim zakonom ustanovili naravne rezervate. Med temi je bil na Goriškem tudi rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Posebnost rezervata sta jezeri, ki sta bili za prebivalce tega območja že v preteklosti pomemben vodni vir. Zgodovinska in naravna pestrost rezervata je prikazana tudi v muzeju Sprejemnega centra Gradina, ki ga je v oddaji Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo nekdanji rudnik črnega premoga Sečovlje. Z vrtinami so premog začeli iskati leta 1935, našli so ga v globinah od 100 do 400 metrov. V najboljšem obdobju je dajal kruh celo 400 ljudem, prebivalci pa so zavoljo tega dobili kino, gledališko dvorano, gasilski dom in ne nazadnje kar pet gostiln. Po odselitvi italijanskega prebivalstva leta 1954 so v rove začeli množično prihajati rudarji iz drugih takrat jugoslovanskih rudnikov. Leta 1972 pa so ga - menda zaradi vse cenejše nafte - zaprli. Marjan Rožac iz piranske enote koprskega arhiva ve veliko o rudniku, strasten zbiratelj vsega o sečoveljskem rudniku črnega premoga pa je tudi domačin Damir Gregorič. Z obema se je pogovarjal Lado Bandelj.
Slovenci so se v I. svetovni vojni borili na različnih bojiščih, največji krvni davek pa so plačali na doberdobskem Krasu v prvih petih ofenzivah soške fronte. V slovenskem zgodovinskem spominu je Doberdob tudi kraj, ki ga po stotih letih ohranjajo verzi ljudske pesmi Oj, Doberdob slovenskih fantov grob. Danes v tej majhni italijanski občini živi večinoma slovenska narodna skupnost, ki je v sredini tega tedna doživela zgodovinski dan. Obiskala sta jo namreč slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. V središču vasi sta odkrila spomenik in sicer gre za prvi spomenik, ki je posvečen padlim slovenskim vojakom v I. svetovni vojni. Današnja oddaja na Radiu Koper - Primorski kraji in ljudje -je posvečena temu dogodku. Pripravila jo je Nataša Uršič.
Kostanjevica je vzpetina nad Novo Gorico, z znanim frančiškanskim samostanom in bogato knjižnico. V njej je shranjen izvod prve slovnice slovenskega jezika in še veliko drugih izjemnih knjižnih dragocenosti. V grobnici pod frančiškanskim samostanom počivajo zadnji francoski kralj in njegova družina. Po skorajda natančno 180 letih je njihov večni mir vzburkala pobuda francoskih rojalistov, ki želijo zadnje potomce Burbonov prepeljati v Pariz. Zanimanje za Kostanjevico in Slovenijo je naraslo za nekaj stopinj. O znamenitostih Kostanjevice govorimo tudi v današnji oddaji, ki jo je pripravila Zdenka Tomulič.
Med nepogrešljivimi mojstri so bili nekoč tudi sliopleskarji, sobopleskarji in črkoslikarji. To je bil cenjen poklic, pravih mojstrov pa kar nekaj. Tudi na območju Ilirske Bistrice. Tako kot veliko drugih obrti, se je tudi ta z leti vse bolj umikala novim tehnologijam in na kocu povsem zamrla. V spomin so jo to poletje priklicali na bistriškem, kjer so pripravili razstavo o mojstrih pleskarske obrti v domači občini. Odziv je bil izjemen; marsikdo je po ogledu na podstrešju poiskal stare valjčke. V roke jih je znova vzel tudi že veliko let upokojeni mojster črkoslikar Marjan Boštjanič. Z njim in Primožem Rojcem, pobudnikom razstave, se je o pleskarski obrti v teh krajih, pogovarjala Barbara Kampos.
V Doberdobu, na goriškem Krasu, živijo zagnani mladi kmetovalci, ki so to poletje začeli uresničevati prav poseben projekt. Kraška gmajna - Landa carsica so poimenovali združenje petih kmetij iz Doberdoba, Zagraja in Devina in se lotili oživljanja nekdanje kraške gmajne. V Doberdobu in okolico so pred 40-imi leti postopno začeli opuščati kmetovanje, kar je privedlo do zaraščanja pokrajine. Nekdaj pašniki in obdelane površine so vse bolj postajali življenjski prostor divjadi, povečala se je požarna ogroženost, razpasli so se klopi. A zdaj so našli recept, s katerim nameravajo v nekaj letih sanirati stanje, obuditi kmetovanje in v te kraje privabiti turiste. Za začetek so na zaraščena območja naselili 110 oslov. Z gospodarji treh kmetij iz Doberdoba si je kraško gmajno ogledala Barbara Kampos.
V Gabrovici pri Komnu že dve desetletji deluje ljudski oder, ki je postal pomemben dejavnik vaškega življenja. Krajani se vsako leto ob praznovanju vaškega patrona razveselijo nove veseloigre, za igralce pa je ljudski oder postal družina, ki je med njimi spletla tudi prijateljske vezi. Kako ljubiteljsko gledališče doživljajo štiri članice dramske skupine Kulturnega društva Brce in zakaj vztrajajo že dve desetletji, v oddaji, ki jo je pripravila Irena Cunja.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili družino Vidmar, ki že od leta 1991 vodi Turistično kmetijo na Sinjem vrhu. Očetu Hieronimu in mami Irmi pri delu pomagata še sinova Kristjan in Aljoša, ko je potrebno pa tudi hčerka Polona, ki je sicer zaposlena v vrtcu. Na kmetiji že vrsto let gostijo različne kolonije in delavnice, med katerimi sta najbolj odmevni mednarodna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost« in dobrodelna kolonija »Umetniki za Karitas«. Družino Vidmar je obiskala Karin Zorn.
Tudi tokrat smo oddajo Primorski kraji in ljudje posneli ob morju. Le da smo se odpravili čez mejo, v Dalmacijo. V Splitu namreč že 24 let deluje Slovensko kulturno društvo Triglav. Drugo največje slovensko društvo na Hrvaškem ima 350 članov, ki se preko raznih delavnic in skupin, v prostorih društva, srečujejo skoraj vsak dan. Srečujejo pa se tudi z rojaki iz matične domovine. Pogosto se sami odpravijo v Slovenijo in pogosto v Splitu gostijo predstavnike številnih slovenskih društev. Minuli konec tedna so se v tem dalmatinskem mestu družili s Slovenci iz Pulja in iz Repentabra. Dva pevska zbora sta svojim rojakom podarila pesmi, ki so marsikoga za trenutek vrnile domov. Obenem pa so se tkale vezi med rojaki s te in one strani meje. Slovence v Splitu nam predstavlja Barbara Kampos.
Pred kratkim so avtorji priljubljenega turističnega vodnika Lonely Planet sestavili seznam desetih pogosto najbolj spregledanih potovanj po železnici. Na prvo mesto so postavili železniško progo med Novo Gorico in Jesenicami, znano kot Bohinjska proga. O njej so napisali, da je vožnja po njej »skoraj popolna železniška avantura, za katero večina ljudi ni slišala«. To pa že dolgo vedo v društvu za Bohinjsko -goriško progo. Tajnika društva, Matjaža Marušiča, je za oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Kar zadeva število in vrste metuljev je Slovenija, glede na velikost ozemlja, med najbogatejšimi v Evropi. Spekter vrst je izjemen, saj imamo deželo, ki leži na stičišču Alp, Sredozemlja, dinarskega gorstva in Panonske nižine. Bolje poznani so dnevni metulji, podatki za nočne so pomanjkljivi - območja so pri nas slabo raziskana, pa tudi specialistov - metuljarjev menda nimamo prav veliko. Vendar smo našli enega - Bojana Zadravca. Po izobrazbi je gozdarski inženir, po duši pa biolog in v današnji oddaji nam bo v pogovoru z Zdenko Tomulič razkrival kako bogata je Primorska z metulji, temi frfotavimi lepotci, ki znajo biti očarljivi tudi ponoči.
Takoj za obokom na začetku Čevljarske ulice v Kopru je že od leta 1953 doma Zlatarstvo Shiroka. Pokojni Tomo Shiroka je bil med prvimi koprskimi obrtniki, v Koper je leta 1953 prispel iz Prizrena na Kosovu, pognal korenine in ostal. V prav tem prostoru, kjer so nekoč imeli zlatarno Italijani. Hčerka Greta je končala prvo stopnjo arheologije, a se je kasneje vrnila v domačo zlatarno, brat Luigi pa se je izšolal za zlatarja. Njihova zlatarna je že dolga leta prijazen prostor, kjer so se in se še pišejo mnoge zgodbe ljudi, ki za posebno priložnost kupijo ali dajo narediti poseben kos nakita. Greto Shiroka v oddaji Primorski kraji in ljudje predstavlja Nataša Benčič.
Ob prvem maju običajno izpostavljamo delo in z njim povezane teme. Tudi letos se tradiciji ne bomo izneverili. Vsebino tokratne oddaje namenjamo mladinskim brigadam in delovnim akcijam. Teh je bilo tudi na Primorskem precej. Z nekdanji brigadirji in domačini bomo obujali spomine na akcije v Slovenski Istri, Brkinih, Novi Gorici in Posočju. Številna pričevanja je strnila Jasna Preskar. (Foto: Pokrajinski muzej Koper, Tržaška mladina na koprskem stadionu leta 1951)
Na kmetiji Štok v Marezigah vsak konec tedna zadiši po domačih dobrotah. Že več kot trideset let se družina ukvarja z vinogradništvom, temu pa so pred kratkim dodali še gostinsko ponudbo. Zgodovina njihovih osmic sega sicer v trideseta leta minulega stoletja. Med obdelovanjem vinogradov in vrtov, za katere skrbijo tri generacije v družini, vsak konec tedna snujejo jedilnike po starih, noninih receptih. Tako na kmetiji povezujejo tudi običaje in posebnosti kraja, v prihodnje pa imajo še veliko zamisli, ki bi privabile domače in tuje obiskovalce. V oddaji Primorski kraji in ljudje se je v Marezigah s Štokovimi srečala Tjaša Lotrič.
Neveljaven email naslov