Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.
531 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Slovenija je v mrežo evropskih rožnih vrtov vključena s petimi vrtovi - eden od njih je v Valdoltri. Obdan je z mogočnimi drevesi parka ob ortopedski bolnišnici in je javno dostopen. Društvo ljubiteljev vrtnic v vrtu pripravlja učne sprehode. Tjaša Škamperle se je srečala s predsednico Bredo Bavdaž Čopi. In kot boste slišali, park nudi varno zavetje tudi paru - pavu in pavici. Tudi o tem v oddaji Primorski kraji in ljudje.
V Rodiku je znova dišalo po pečenem kostanju. Po dveh letih premora so tam pripravili tradicionalni Kostanjev praznik. Že 21-i. Domači kostanjarji so zakurili pod bakrenimi kotli, rodiške gospodinje so na ogled in pokušino postavile sladke dobrote iz kostanja. Praznik jeseni je v Rodiku povezna tudi s športom in rekreacijo. Pohodniki so na pot okoli vasi spoznali bogato vaško pripovedno izročilo, kolesarji so na 40 kilometrov dolgi poti raziskovali Brkine, na kostanjevem teku so se pomerili tekači. Že tradicionalno se je v vasi odvil turnir v pastirski igri na škrabe. Kostanja ni zmanjkalo, saj je letos letina obilna, je povedala predstavnica domačega Turističnega društva in krajevne skupnosti, Valerija Pučko.
Miren, ki leži tik ob italijanski meji, je prvi vikend sepetembra praznoval 100 let nogometa v kraju. Vsepovsod so visele klubske zastave slovenskega tretjeligaša Adria Miren, član vodstva kluba Peter Budin pa je ob tej priložnosti predstavil obsežno knjižno delo z naslovom "Miren nogometni stoletnik 1922-2022, trdoživost in entuziazem". S kronistom mirenskega dogajanja se je pogovarjala Eva Furlan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Solkan, kjer so v Mizarskem muzeju z razstavo in zbornikom obeležili 20. letnico ustanovitve Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva. Mizarska tradicija je bila na prelomu prejšnjega stoletja v Solkanu zelo živa, saj se je skoraj iz vsake hiše slišalo skobliče, dleta in žage. Od približno 350 mizarjev je danes ostal le še eden. Na mizarsko dediščino tako spominjata le Mizarska ulica in muzej. Nataši Uršič ga je razkazal predsednik društva Jožko Markič.
Veliko razlogov je, da se boste morda, po oddaji Primorski kraji in ljudje, odpravili v Pivko. Za vas se potepamo po deželi Martina Krpana, junaka danes ponarodele slovenske pripovedke Frana Levstika.
Ženske v kmetijstvu držijo tri vogale hiše, četudi se jih morda v javnosti ob podeljevanju priznanj in nagrad toliko ne vidi. Uspešnost kmetije je odvisna prav od povezanosti in vključevanja vseh družinskih članov v delo in od nenehnega nadgrajevanja znanja in tehnologije. Primer dobre prakse je kmetija Petelin-Rogelja v Tomaju, kjer sta pomembno sled pustili ženski že v 16.stoletju.
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici na svoji spletni strani "Pisma" redno objavlja odlomke iz starih pisem. Elektronska zbirka vsebuje stara slovenska pisma. Njihove avtorice in avtorji so pripadali različnim družbenim razredom, poklicem in življenjskim obdobjem. Nekateri zapisi ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na Primorskem med obema vojnama, v zbirki so tudi pisma umetnic, aleksandrink in podeželskih žensk. Vsem piscem je skupno, da so pisali v slovenščini. Zbirko nam bosta predstavili urednica Katja Mihurko Poniž in raziskovalka Ivana Zajc.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili Sanelo Kadić in Rozano Prešeren iz Izole, ki sta v okviru natečaja 'Dan z domačinom' prevzeli vlogo gostiteljic in vodičk obeh nagrajencev. Sanela je Urši z Goriškega razkazala mesto, Rozana pa Tomažu iz Zasavja izolsko podeželje. Kaj vse so doživeli skupaj, je med njihovim enodnevnim druženjem posnela kamera. Iz posnetkov bosta nastala dva dokumentarna videa, ki bosta luč sveta ugledala po poletju, danes pa bodo svoja doživetja predstavili še radijskim poslušalcem. Pred mikrofon jih je povabila Jasna Preskar.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se odpravljamo na Bistriško. V Jasen, kjer je doma Rihard Baša, ki je v prvi vrsti kuhar. Tak, ki ima rad tradicionalno kuhinjo in lokalne sestavine.
Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.
5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.
Biodiverziteta je raznovrstnost življenja. Zakaj je pomembna, izveste v tokratni oddaji, v kateri je naš gost dr. Andrej Sovinc. Zadnja raziskava pravi, da bo do leta 2100 izumrlo 90 % vseh živih bitij v oceanih in da je najbolj ogroženo morje na svetu prav Jadransko. In še dejstvo, ki se meri v minutah: v času trajanja te oddaje bo izginilo za 200 nogometnih igrišč tropskega pragozda. Bomo ukrepali?
Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren
Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.
Letos mineva 100 let od ustanovitve jezikovnega krožka Odvada. Odvadarji so delovali od leta 1922 do 1929, da bi čim bolj zaščitili materinščino. O programu krožka in o razmerah, v katerih je deloval, se je Smilja Baranja pogovarjala s prof. Marijo Pirjevec Paternu.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Izteka se teden, v katerem smo praznovali dve pomembni obletnici skladateljev Giuseppeja Tartinija in Vladimirja Lovca. Medtem ko je Tartini z več jubileji postal že piranska blagovna znamka, se je Vladimirju Lovcu koprska javnost prvič poklonila v večjem obsegu. Tako je stota obletnica njegovega rojstva postala tudi priložnost za obujanje spominov. In prav tem posvečamo današnjo oddajo, saj bomo v njej spoznali Primorce, ki so ga kot nekdanji sodelavci, učenci ali prijatelji ohranili v svojih spominih. Med njimi je tudi nekaj znanih osebnosti, kot so glasbeniki in glasbeni pedagogi Nadja Žerjal, Borut Logar, Nuša Gregorič in Vlado Batista, naši radijski sodelavki Branka Kljun in Janja Lešnik ter slikar Tomo Vran. .
V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.
Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo ponudili idejo, kako lahko preživimo pomladni dan. Iskali smo veter v laseh, pomladne utrinke na izjemni primorski učni poti. Rdeča nit oddaje so bile knjige Pomladni dan, novela Pot v Tolmin našega velikega pisatelja, prevajalca in dramatika Cirila Kosmača ter Kosmačevih še neobjavljenih del, ki sta jo uredila in izdala Boštjan Gombač in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Yuliia Volk je ena tistih Ukrajink, ki so se na Primorsko preselile že pred vojno. Prihaja iz mesta Mashivka, ki leži v centralni Ukrajini v okraju Poltava in je 120 kilometrov oddaljeno od Harkova. Na novogoriško Univerzo je pred osmimi leti prišla na študijsko izmenjavo potem se je zaljubila, poročila in ostala tukaj. Z družino živi v Čepovanu. Nataši Uršič je povedala, kako njena družina doživlja vojno, kako so si pod kletjo skopali nekakšno zemljanko kamor odidejo, ko zatulijo sirene in kako občuti krivdo, ker je na varnem. Pa tudi o tem, da vsaka vas v Ukrajini govori drugačno narečje, zakaj so takšni domoljubi, ali je pozdrav »Slava Ukrajini« nastal šele sedaj, o čem govori ukrajinska himna in kaj bo storila takoj ko se vojna konča.
Neveljaven email naslov