Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.
531 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo podali na Kras, je pa res, da korenine naše gostiteljice sežejo v Posočje. To je ilustratorka in pesnica Tina Volarič. Seznam njenega ustvarjanja je dolg in del njega je tudi pesniška zbirka Krožnice večglasnih tišin, ki je prevedena v italijanščino, njena prav tako avtorska slikanica Črta pa je izšla celo v arabščini. Na kavo v ličnih skodelicah, za katere z veseljem pove, da so delo njenih prijateljev, je Tina Volarič povabila Evo Furlan.
Izola je edina občina v Slovenski Istri, ki je na svojem območju uredila mestne vrtove in objavila razpis za oddajo v najem. Zanimanje je bilo izjemno, zato so najemnike izžrebali. Srečneži se po lanski prvi pravi sezoni in zimskem mirovanju že lotevajo novega pridelovalnega ciklusa, osmoljenci pa lahko samo upajo, da bo občina držala besedo in uredila dodatne vrtove. Izolske mestne vrtičkarje je obiskala Jasna Preskar.
Krčme in gostilne so bile vedno središče dogajanja, še posebno v vaškem okolju. Na Trnovsko-banjški planoti jih je bilo veliko in bile so zelo različne. Člani Kulturno-turističnega društva Lokovec, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, so tako raziskali in zapisali vse o gostilnah in krčmah na planoti od druge polovice 19. stoletja do danes. Nastala je je knjiga, obširen zbornik, opremljen s številnimi zanimivimi fotografijami, ki pravzaprav prinaša zapis življenja na planoti. Nekaj najbolj zanimivih utrinkov je s snovalci knjige v oddaji Primorski kraji in ljudje prepletla Ingrid Kašca Bucik.
V jubilejnem letu Radia Koper se srečujemo z zgodovino in njenimi akterji. Tokrat nas ej Armando Šturman popeljal v časa sredi 20. stoletja, ko je slovenska kultura korenito zaznamovala in preoblikovala prostor, v katerem živimo. Pogovarjal se je z glasbenikom, tudi sedemdesetletnikom, ki je zgolj tri tedne starejši od Radia Koper, Tuliem Furlaničem.
V okviru zaznamovanja stote obletnice konca prve svetovne vojne je pri Goriški Mohorjevi družbi izšel Vojaški dnevnik, ki ga je med leti 1915 in 1919 pisal narodnjak in kulturni delavec iz Dornberka na Goriškem Ivo Bric. Kot avstro-ogrski vojak v dnevniških zapisih prikazuje boje ter vojaško življenje na fronti in v zaledju. Knjiga, ki sta jo uredila in spremno študijo napisala zgodovinarja Renato Podbersič mlajši in Peter Černic, prinaša tudi nekaj ohranjenih Bričevih pesmi in dokumentirano predstavi njegovo narodno in politično delo do tragične smrti v začetku junija 1943. O zapuščini in narodno-kulturnem pomenu Iva Brica se je z avtorjema knjige in njegovima vnukoma pogovarjal Valter Pregelj.
Tokrat vas vabimo na sicer kratek, a zgodovinsko in kulturno bogat sprehod. Obiskali bomo Bolniško ulico v Piranu, kjer si sedanjost in preteklost, tako kot na vseh ulicah in trgih starih mest, podajata roko. Slišali boste, da se prav v tej piranski ulici prepletajo številni zvoki in zgodbe. Šestnajst so jih Pirančani in obiskovalci na novo doživeli na dogodku Čarobne točke Pirana, ki je bil sicer decembra, a se je Lea Širok z avtorico dogodka, krajinsko arhitektko Romano Kačič in drugimi soustvarjalci, po nekaterih točkah znova sprehodila prav za našo oddajo.
Tokrat smo se »zapeljali« v Goriška Brda. Vasica Slapnik je edina vas v tamkajšnji občini v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerasel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Sedaj vasico namerava obnoviti zasebni investitor, angleški BBC pa naj bi potek obnove snemal in iz nje naredil dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17ih različnih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke na podoben način kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice. Pred kratkim jo je obiskala Nataša Uršič in nastal je tale reportažni zapis.
"Te skupne stezice". Tako so poimenovali projekt, ki obmejne kraje povezuje s petimi pešpotmi. Po odpravi nadzora na slovensko-italijanski meji so se prebivalci območja Brega in Bržanije podali na prvi pohod brez meja, sodelovanje pa se je v zadnjih enajstih letih še utrdilo. Domačini so znova oživeli in uredili stare poti, postavili markacije in informacijske table. V okviru projekta Dežele Furlanije Julijske krajine pa so o poteh, ki prepletajo skupni čezmejni prostor, izdali tudi brošuro in zemljevid. Reportažo je pripravila Tjaša Lotrič:
V Zazidu so imeli šolo vse do začetka sedemdesetih let minulega stoletja. Krajani so o šolanju nekoč pripovedovali učencem koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki so v okviru šolskega projekta raziskovali preteklost kraja in življenje otrok. Med drugim so izvedeli, da so bili v Zazidu le prvi štirje razredi, šolanje so potem nadaljevali na Kozini, kamor so se vozili z vlakom. Tudi igrač niso imeli, zato so si jih otroci omislili kar sami. Pogosto sta bila to kamen ali palica. Zgodbe krajanov, ki so se spominjali tudi težkega obdobja med vojno v vasi, so zdaj zbrane v publikaciji "Otroci v Zazidu". Pripravili so jo učenci, s pomočjo mentorice, in jo kraju predali na prav posebni slovesnosti. Zazid je obiskala Tjaša Lotrič:
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje gremo v Lucijo. Tam že 50 let brez prestanka deluje podjetje Božič, ki se ukvarja z avtokeparstvom in avtoličarstvom. Pogovarjali se bomo z Andrejem Novakom, ki je dolgo delal pri tastu Viktorju Božiču in nato pred 16-imi leti to dejavnost od njega prevzel in jo z ženo Jasno in sinovoma razvija naprej. Skupaj z upokojenim Rudijem Rosando, ki je tam delal polnih 34 let, pa se bomo spomnili tudi kraja in te obrti nekoč. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Kaligrafija je lepopisje, pravi LOREDANA ZEGA iz Lokavca pri Ajdovščini, ki črke ljubi že od ranega otroštva. A sama je iz nje naredila umetnost. O kaligrafiji predava in jo uči po vsem svetu, o njej je posnela film in musical. S kaligrafijo polepša stene, predmete, darila in seveda mnoge listine. Svoje znanje je predala že nekaj tisč ljudem. Najraje piše s peresi in čopiči, a da se pisati tudi z metlo, smetišnico ali...kreditno kartico. Najraje pa napiše stavek: Če ne greš, ne boš imel zgodbe. Ob 60.obletnici Mestne knjižnice Izola, kjer se je v Borzi znanja njena pot učenja drugih tudi začela, jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Obiskali smo Goriška Brda. Na vrhu razglednega hriba v vasici Dolnje Cerovo stoji cerkvica sv. Lenarta. Med domačini je znana po zgodbah o debeli verigi, ki »visi« okrog cerkve. Ena od njih pravi, da gre za zaobljubo kmeta, ki je z voli prevažal vino. Ker je na poti obtičal v blatu je v zahvalo za srečno vrnitev dal skovati verigo z letnico 1859. Pred kratkim je cerkvica vzbudila pozornost zaradi presenetljive najdbe arheologov. Ti so v zemlji le na nekaj kvadratnih metrih odkrili čez trideset grobov z načinom pokopa, ki je v Sloveniji še nepoznan. Nataša Uršič si je na gradu Dobrovo ogledala razstavo, ki prikazuje to odkritje in pred mikrofon povabila arheologinjo Goriškega muzeja, Tejo Gerbec.
Je prostor preobrazbe gozda v poligon za rekreativne, kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naravi. Leži 600 metrov iz središča Kanala ob cesti proti Ligu. Tako se začenja večina spletnih zapisov o Parku Pečno, ki ga je njegov lastnik Primož Kožuh skupaj s partnerko Lijano Jurečič uredil v gozdu nad novim naseljem Pečno v Kanalu ob Soči. Skozenj pelje stara pot na Lig, ki je del krožne pohodniške poti, s katere se ponuja čudovit razgled na kamniti kanalski most. V parku sta med drugim tudi gorsko kolesarka proga in forma viva. Na sprehod skozi domiselno in skrbno preobražen gozd se je v spremstvu obeh lastnikov in oskrbnikov odpravil Valter Pregelj.
V Borštu nad Šmagorsko dolino so letos postavili rekonstruirano partizansko bolnišnico Zalesje. Dve baraki in zemljanko, v katerih so med drugo svetovno vojno zdravili ranjence, so naredili po spominu redkih pričevalcev tedanjega časa in po eni sami ohranjeni fotografiji, na kateri pa objektov ni dobro videti. Za rekonstrukcijo je bila pomembna raziskava, ki jo je opravila skupina učencev osnovne šole Rudija Mahniča- Brkinca iz Pregarij. Jasna Preskar je eno od mentoric, Ireno Boštjančič, in kustosinjo Pokrajinskega muzeja Koper, Matejo Kakež, povabila pred mikrofon in o bolnišnici sta povedali….
Med več kot dva tisoč prijavljenimi jadrnicami je tudi letos Lepa Vida iz Izole, na njej pa tudi Ivan Pivac, letos najverjetneje najstarejši jadralec na tej tekmi. Oseminosemdesetletni morjeplovec je bil na Barcolani že 35-krat. Že leta se prijavlja prvi, zmagal ni nikoli, saj njegovo plovilo tega ne zmore, vztraja pa pri načelu, da je pomembno sodelovati. Prisluhnite, kaj je o barkovljanski izkušnji in morju sploh povedal Nevi Zajc, ki ga je poiskala kar v mandraču, kjer je privezana njegova oziroma zdaj kar družinska jadrnica, pripravljena na plovbo.
Mreža šol Parka Škocjanske jame je edinstven primer vključevanja lokalnega okolja in osnovnošolskih učencev v življenje in delo zavarovanega območja. Začelo se je pred skoraj 20-imi leti, uradno pa so mrežo šol vzpostavili leta 2003. Od takrat se je več generacij učencev učilo raziskovalnih veščin, predvsem pa odkrivalo izredno naravno in kulturno bogastvo svojih krajev. Več Irena Cunja.
Na Tržaškem krasu smo odkrili manj znano, a zato nič manj zanimivo jamo s slovenskim imenom Pejca v Lascu ali po italijansko Torri di Sliva. Jama je del turistične kmetije v Slivnem. Odkrili so jo že pred davnimi leti, za obiskovalce so je prvič odprli konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mnogi, ki so jo že obiskali pravijo, da je to ena najbolj veličastnih jam na tržaškem Krasu. Barbari Kampos so jo predstavili tisti, ki jo najbolj poznajo - domačini. Skupaj z njimi pa smo se sprehodili še po vasi Slivno, ki ima tudi zanimivo zgodovino.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po Rafutskem parku, ki je znan predvsem po Vili Rafut. Zasnoval ju je goriški arhitekt Anton Laščak, ki je deloval na Bližnjem vzhodu, in je z njima v ta prostor prinesel orientalski pridih. Park je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena in je v javni lasti, vendar je iz varnostnih razlogov že več let zaprt za javnost. Kakšna je zgodovina Rafutskega parka, kaj ga dela tako posebnega in kakšna bi lahko bila njegova prihodnost, pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.
Danes gremo v Hrastovlje na obisk na kmetijo Trček. 150 krav imajo, 100 prašičev,60 koz,150 ovac in polja, na katerih raste vse, kar je za živali potrebno, Igor Trček je glava družine, nadaljuje družinsko tradicijo svojih staršev, a je kmetija danes bistveno večja kot nekoč. Sinova Miha in Gašper pa nadaljujeta z očetovim delom. Mama Orjana poskrbi za vse papirje in dom. Lepo je pri njih, za oddajo Primorski kraji in ljudje jih je obiskala Nataša Benčič
Vasica Pedrovo leži na hribu nad doline Branice, na robu kraške planote in v bližini gradu Rihemberk. Na začetku 20ega stoletja je v dvajsetih hišah živelo čez sto prebivalcev. Starodavno naselje, ki velja za enega najbolje ohranjenih naselbinskih spomenikov v Sloveniji, je nato dolgo umiralo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Potem so začeli počasi prihajati prvi priseljenci. Danes vas šteje 18 prebivalcev. Na Pedrovo so se preselili zaradi miru, tišine in, kot pravijo, posebne energije. Na nedavnem prazniku Obujeno Pedrovo jih je obiskala Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov