Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.
533 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.
Danes gremo v Hrastovlje na obisk na kmetijo Trček. 150 krav imajo, 100 prašičev,60 koz,150 ovac in polja, na katerih raste vse, kar je za živali potrebno, Igor Trček je glava družine, nadaljuje družinsko tradicijo svojih staršev, a je kmetija danes bistveno večja kot nekoč. Sinova Miha in Gašper pa nadaljujeta z očetovim delom. Mama Orjana poskrbi za vse papirje in dom. Lepo je pri njih, za oddajo Primorski kraji in ljudje jih je obiskala Nataša Benčič
Vasica Pedrovo leži na hribu nad doline Branice, na robu kraške planote in v bližini gradu Rihemberk. Na začetku 20ega stoletja je v dvajsetih hišah živelo čez sto prebivalcev. Starodavno naselje, ki velja za enega najbolje ohranjenih naselbinskih spomenikov v Sloveniji, je nato dolgo umiralo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Potem so začeli počasi prihajati prvi priseljenci. Danes vas šteje 18 prebivalcev. Na Pedrovo so se preselili zaradi miru, tišine in, kot pravijo, posebne energije. Na nedavnem prazniku Obujeno Pedrovo jih je obiskala Nataša Uršič.
Pot po Trubarjevem Trstu si je lani ob prazniku Slovencev v Italiji Slofestu zamislila nekdanja profesorica zgodovine in filozofije na Liceju Franceta Prešerna Marta Ivašič. Njegove poti po mestu, zlasti palačo Petra Bonoma je že pred leti raziskovala skupaj z dijaki. Pot po najstarejšem delu mesta vodi od Velikega trga vse do palače škofa Petra Bonoma, ki je srce Trubarjeve zgodbe v Trstu, do cerkve svetega Justa, Bonomovega nekdanjega vrta, cerkve svetega Silvestra in bližnje jezuitske cerkve, do palače Žige Zoisa v bližini Velikega trga, ki je imel v Trubarjevem času pred pol tisočletja povsem drugačno podobo. Z Marto Ivašič se je po tej poti sprehodila Tjaša Lotrič.
V okviru prenove starega mestnega središča v Ajdovščini arheologi opravljajo predhodna izkopavanja, da bi odkrili, kaj vse se skriva pod površjem, saj je na tem območju precej rimskih ostalin. Na Lavričevem trgu so našli ostanke večjega objekta - po mnenju stroke in dozdajšnjih odkritjih, naj bi to bil principij - glavno poveljstvo utrdbe Castra. Na ogled najdišča se je odpravila Karin Zorn.
Bruna Simčič Olenik iz Postojne se je rodila domoljubnim staršem, Tigrovski duh je že zelo zgodaj vel v družini in s to popotnico je Bruna živela na vseh poteh svojega življenja.Človekoljubje je bilo njeno vodilo, zato jo posledično srečamo tam, kjer potrebujejo dobro roko. Poslušajmo kaj je v pogovoru povedala Ljubi Sušanj.
Samo idealisti - junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v slovenskem programu deželnega sedeža RAI v Trstu. Njegova avtorja sta novinar Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Film odstira tragične zgodbe tako imenovanih primorskih padalcev, mladih slovenskih fantov, ki jih je italijanska fašistična oblast kot svoje vojake ob začetku druge svetovne vojne poslala v prve bojne vrste v Afriko. Tam so jih zajele angleške sile in jih izurile ter s padali poslale v Slovenijo in na ozemlje takratne Jugoslavije. Nekateri osvoboditve niso dočakali, tisti, ki so jo, je niso užili. O tragičnih zgodbah primorskih padalcev in zakaj sta morala posneti dokumentarni film, sta Barbari Kampos pripovedovala njegova avtorja.
Zgornja Vipavska dolina ima precej mostov. Nekateri izmed njih so, kot pravi dober poznavalec mostov, gradbeni inženir Gorazd Humar, majhni kamniti dragulji, ki odsevajo pestro zgodovino te doline. Nekatere pa celo uvršča kot posebnosti v nacionalnem in svetovnem merilu. V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali štiri mostove; zanimivi so tako zaradi svojih tehničnih lastnosti kot zaradi zgodb, ki so z njimi povezane. Oddajo je pripravila Karin Zorn.
V Umagu in njegovi okolici živi vsaj 500 Slovencev. Do tja so jih pripeljale različne življenjske poti. V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili tri ženske, tri Slovenke, ki jim Umag predstavlja dom. Povsem različne življenjske zgodbe so jih pripeljale v ta del hrvaške Istre, zdaj pa skupaj pletejo še skupno zgodbo v Slovenskem kulturnem društvu Ajda. V Umagu jih je obiskala Barbara Kampos.
Predstavniki koprske škofije so se nedavno vrnili z obiska v Vatikanu. Srečali so se tudi s papežem Frančiškom in ga povabili na pastoralni obisk v Slovenijo. O tem, kako so papežu predstavili koprsko škofijo, o vtisih s srečanja in še čem, se je s koprskim škofom Jurijem Bizjakom pogovarjala Barbara Kampos.
Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež ima več kot stoletno gledališko tradicijo in je uveljavljena ne samo v zamejskem, pač pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Božidar Tabaj je že pet desetletij njeno srce. Prejel je številne nagrade. Ne zgolj za izjemne igralske dosežke, pač pa za vsestransko delo na področju kulture. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ga je letos odlikoval s srebrno plaketo. V oddaji Primorski kraji in ljudje Božidarja Tabaja predstavlja Ingrid Kašca Bucik.
Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.
Steklarstvo Zupan domuje na vogalu več ulic v neposredni bližini Radia Koper že 24 let. Številni priznani likovni umetniki in galerije in seveda povsem običajne stranke, cenijo mojstrstvo steklarja Slavka Zupana, ki mu pri delu pomaga soproga Elša. V delavnici ga je za kratek klepet obiskala Nataša Benčič.
Solkan je majhen kraj, a ima izjemno bogato zgodovino. Z mnogoterih strani je popisana v zborniku, »Jako stara vas na Goriškem je Solkan«, ki je izšel ob 1ooo letnici prve omembe kraja. Glavni urednik obsežne publikacije je doktor Branko Marušič, zgodovinar, po rodu iz Solkana, kjer živi in ustvarja. V današnji oddaji je sogovornik v strnjenem pogledu v preteklost, pomen in vlogo Solkana. Pogovor je pripravila Zdenka Tomulić.
Hrib Sveti Pavel nad Vrtovinom na Ajdovskem - po domače Sveti Pav ali Školj - je zelo priljubljena pohodniška in izletniška točka, hkrati pa tudi eno pomembnejših arheološko zaščitenih prazgodovinskih najdišč in gradišč v Sloveniji. Celotno območje je spomeniško zaščiteno in kljub strokovnim raziskavam, ki so jih opravili pred več kot petimi desetletji, skriva ta nekdanja rimska naselbina oziroma utrdba še veliko dragocene in zanimive zapuščine. Tako hrib ni zanimiv samo za pohodnike in obiskovalce, ampak tudi za ljubiteljske iskalce in zbiratelje kulturno-zgodovinskih ostankov. Domačini in stroka so nad njihovim ravnajem ogorčeni, a tudi nemočni. Na Sveti Pavel se je odpravil Valter Pregelj.
Generalna skupščina Združenih narodov je konec minulega leta na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. O tem, kako zelo so čebele pom embne za celotno človeštvo, pa svojim vrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev-predavateljev, 8-letni Andrej Madrúša iz Kampela pri Kopru. Njega in njegovo družino, ki skrbi za 14 čebeljih družin, je obiskala Mateja Brežan.
Mizarstvo ima v Dutovljah vsaj sedemdesetletno tradicijo. Da je temu res tako, priča tovarna pohištva Krasoprema, ki še vedno deluje. Zakaj je nastala ravno v Dutovljah in kdo vse je zaslužen za osnovanje in razvoj mizarstva v kraju, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Irena Cunja. Podrobneje pa se bo o razvoju mizarstva v Dutovlja mogoče seznaniti že v petek (1.12.) na odprtju razstave, ki jo pripravljajo Milena Vovk, Dušan Štok in Branko Kjuder.
Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici.
Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos.
V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar.....
Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime:
Neveljaven email naslov