Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
537 epizod
537 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici.
Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos.
V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar.....
Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime:
Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Tokratni gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Vili Gombač iz Trnovega v Ilirski Bistrici. Človek, ki ne dovoli življenju, da teče mimo njega, pokončni Primorec in Slovenec. Z njim se je pogovarjala LJuba Sušanj
Tokrat smo se napotili v divaško občino, k družini Korošec, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov iz sivke. Ob rednem delu jim pridelava sivke in izdelkov iz nje vzame večino prostega časa, tako da družina brezdelja ne pozna. Vonj sivke in pogled na vijolična polja pa odtehtata vsak napor. Njihova polja se razprostirajo nad Kačno jamo, kar je za sivko pomembno, saj v najbolj sušnih obdobjih dobi vsaj minimalno vlago iz jamskega podzemlja reke Reke. Zanimivo zgodbo je posnela Vesna Potočar Godnič.
V minulih dneh je Goriško obiskala skupina desetih argentinskih rojakov, ki po 150 letih iščejo svoje sorodnike. Gre za potomce izseljencev, ki so okrog leta 1870 iz Brd migrirali v Argentino. V tem obdobju je bil izseljenski val največji saj je takratna Avstro-Ogrska podpisala dogovor z argentinsko vlado, po katerem se je čez ocean izselilo 200 slovenskih družin. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila dve gostji - 30-letno Marielo Sebernic, ki je našla sorodnike v Cerovem v Goriških brdih, ter 34 letno Glasid Vrtovec, ki je svoje našla v Vrtovčah pri Braniku. Skupinico je spremljal raziskovalec za zamejce po svetu Dejan Valentinčič.
Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok.
Pivka zaradi Parka vojaške zgodovine postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Če so v občini še pred nekaj leti tarnali, da od turizma odnesejo le gnečo na cestah, se zdaj lahko pohvalijo z vse boljšim obiskom. Park vojaške zgodivne postaja najbolj obiskan muzej v Sloveniji. In kaj obiskovalce od blizu in daleč tako zelo pritegne? Z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem se je po muzeju sprehodila Barbara Kampos. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka
Slovenska pomorska policija praznuje 50 let. Tudi pregled njenega delovanja je predstavljen v okviru razstave Od orožnika do policista, ki je do oktobra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Slovenska policija bo v torek praznovala svoj dan- Dan policije. Na današnji praznik pa se bomo pogovarjali s Komandirjem pomorske policije Maurom Rihterjem. Tjaša Škamperle ga je pred mikrofon povabila ob odprtju razstave. Beseda bo tudi o skorajšnji razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, ki bo še kako vplivala na delo pomorskih policistov.
V nizu oddaj, ki jih posvečamo 70-letnici Nove Gorice, bomo danes predstavili obdobje vzpona v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodelovanje z Gorico v Italiji in tisti, že kar oddaljen čas primerjali s podobo mesta in prostora v današnjem času. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je osem let vodil novogoriško občino.
Srce ure je njen mehanizem. Čeprav so danes ure tudi brez kazalcev, in večinoma digitalne, je tista prava ura – mehanska ura. V Čevljarski ulici v Kopru, prav tam, kjer je nekoč delovalo Urarstvo Štimec, je zdaj že tri leta urar Alen Štimec, ki ga je v Koper pripeljala ljubezen do Primorke. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo avtorje ozioroma razstavo Komunizem in turizem v Portorožu, ki so jo pred dnevi odprli v avli Turistice - tamkajšnje Fakultete za turistične študije. V Portorožu sicer že več kot sto let kraljuje mogočni hotel Palace, vendar se je glavnina turističnih zmogljivosti zgradila v času socializma - komunizma, ki pa ga večina ljudi - na morskem koncu - ni čutila. Portorož je v sedemdesetih letih dobil tudi igralnico, marino in letališče, ki je tako postal, poleg Opatije - najbolj prepoznavni turistični kraj tedanje Jugoslavije. O obdobju socializma v Portorožu smo se pogovarjali s profesorjema dr.Metodom Šuligojem, mag.Tomijem Brezovcem in gonilno silo zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum iz Pirana Slobodanom Simičem - Simetom. Na portoroški Turistici se je z njimi pogovarjal Lado Bandelj
Novo Gorico so začeli graditi pred 70 leti. Skoraj prav toliko let pred tem, leta 1880, je bil na območju med današnjo stavbo Eda Center in glavno avtobusno postajo veličasten vhod v šest hektarjev veliko pokopališče. Marsikateri Novogoričan ne pozna tega dela zgodovine, ki bi mu kazalo odstreti tančico skrivnosti. Plast za plastjo in zaradi radovednosti jo je začel odkrivati Novogoričan Blaž Kosovel. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Planinsko društvo Snežnik letos praznuje 110 let delovanja. Združuje 350 ljubiteljev planin, od tega je kar 100 otrok. Člani skrbijo za 70 kilometrov pohodniških poti. V nedeljo so pripravili pohod in kolesarsko turo in tako počastili visok jubilej snežniških planincev in 15 let delovanja planinske skupine Bazovica z Reke. Znotraj Slovenskega društva na Reki je namreč veliko ljubiteljev pohodništva, ki so se pridružili snežniškemu društvu. Pred dnevi jih je obiskala Vesna Potočar Godnič.
Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico.
Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov