Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
537 epizod
537 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Nekoč so okoli vasi s trudom nastajale njive, obdajale so jih neobdelane površine. Večina kmetov je imela le nekaj glav živine, tudi delovne sile ni bilo dovolj, zato so se ljudje združevali in si pomagali bodisi pri paši kot pri pobiranju lesa za kurjavo ter urejali, kar je večina potrebovala: predvsem vodne izvire, poti in mostove. Tako v knjigi "Poznane neznanke" o oblikovanju srenj, jusov piše Vojko Kocjančič, dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, doma iz Krogelj v občini Dolina. Ob raziskovanju arhivskega gradiva o srenjah v Trstu, na Dunaju, v Ljubljani in Kopru je več let zbiral dokumente, sodbe, pa tudi zgodbe, ki pričajo o solidarnosti ter medsebojnem povezovanju.
Dr. Matej Šekli je pravkar končal štiriletni mandat predsednika Slavističnega društva Slovenija. Leta 2007 je doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.
Učenci in učitelji izolskih osnovnih šol Dante Alighieri, Livade in Vojke Šmuc so dokazali, da se da s skupnimi močmi doseči marsikaj. Navdih, ki so ga dobili pri raziskovanju tradicije, kulture, jezika in drugih posebnosti domačega kraja, so prelili v ilustracije, kratke pripovedi, pesmi in druge izrazne oblike ter jih objavili v knjigi 'Izolski bokon za vsak štajon'. Rdeča nit večine prispevkov je kulinarika. O vsebini in tudi prireditvi, s katero so učenci in učitelji obeležili izid knjige, več v naslednjem prispevku Jasne Preskar.
Strunjanska dolina se jeseni pobarva v oranžno-rdeče barve. Takrat zori kaki, sadež, ki izvira iz Kitajske in ki mu pravijo tudi sadež bogov ali zlato jabolko. Tradicionalnega praznika kakijev v Strunjanu tudi letos ne bo. Turistično društvo Solinar Strunjan pa od 1. do 13. novembra vabi na dneve odprtih vrat strunjanskih kmetij. Začetniki turistične promocije kakija in pridelovalcev tudi s tem uresničujejo vizijo, ki so jo imeli pred več kot 20 leti. To je, da ljudje z različnih koncev naše in sosednjih držav prihaJajo po kaki neposredno v Strunjan. Tja se je odpravila tudi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali vas Žirje, ki je od Sežane oddaljena 5 minut vožnje. Tam živi Janko Samsa, znan po svoji doslednosti in natančnosti. Ko je temu dodal raziskovalno žilico in rokodelsko spretnost, se je rodila dejavnost, zaradi katere je danes naš gost: je avtor 150 lesenih miniatur, pomanjšav tovornih, delovnih, kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in železniških lokomotiv ter edini v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da so čisto vse prave kopije originalov.
V Rodiku je znova dišalo po pečenem kostanju. Po dveh letih premora so tam pripravili tradicionalni Kostanjev praznik. Že 21-i. Domači kostanjarji so zakurili pod bakrenimi kotli, rodiške gospodinje so na ogled in pokušino postavile sladke dobrote iz kostanja. Praznik jeseni je v Rodiku povezna tudi s športom in rekreacijo. Pohodniki so na pot okoli vasi spoznali bogato vaško pripovedno izročilo, kolesarji so na 40 kilometrov dolgi poti raziskovali Brkine, na kostanjevem teku so se pomerili tekači. Že tradicionalno se je v vasi odvil turnir v pastirski igri na škrabe. Kostanja ni zmanjkalo, saj je letos letina obilna, je povedala predstavnica domačega Turističnega društva in krajevne skupnosti, Valerija Pučko.
Miren, ki leži tik ob italijanski meji, je prvi vikend sepetembra praznoval 100 let nogometa v kraju. Vsepovsod so visele klubske zastave slovenskega tretjeligaša Adria Miren, član vodstva kluba Peter Budin pa je ob tej priložnosti predstavil obsežno knjižno delo z naslovom "Miren nogometni stoletnik 1922-2022, trdoživost in entuziazem". S kronistom mirenskega dogajanja se je pogovarjala Eva Furlan.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Solkan, kjer so v Mizarskem muzeju z razstavo in zbornikom obeležili 20. letnico ustanovitve Rezbarskega, intarzijskega in restavratorskega društva. Mizarska tradicija je bila na prelomu prejšnjega stoletja v Solkanu zelo živa, saj se je skoraj iz vsake hiše slišalo skobliče, dleta in žage. Od približno 350 mizarjev je danes ostal le še eden. Na mizarsko dediščino tako spominjata le Mizarska ulica in muzej. Nataši Uršič ga je razkazal predsednik društva Jožko Markič.
Veliko razlogov je, da se boste morda, po oddaji Primorski kraji in ljudje, odpravili v Pivko. Za vas se potepamo po deželi Martina Krpana, junaka danes ponarodele slovenske pripovedke Frana Levstika.
Ženske v kmetijstvu držijo tri vogale hiše, četudi se jih morda v javnosti ob podeljevanju priznanj in nagrad toliko ne vidi. Uspešnost kmetije je odvisna prav od povezanosti in vključevanja vseh družinskih članov v delo in od nenehnega nadgrajevanja znanja in tehnologije. Primer dobre prakse je kmetija Petelin-Rogelja v Tomaju, kjer sta pomembno sled pustili ženski že v 16.stoletju.
Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici na svoji spletni strani "Pisma" redno objavlja odlomke iz starih pisem. Elektronska zbirka vsebuje stara slovenska pisma. Njihove avtorice in avtorji so pripadali različnim družbenim razredom, poklicem in življenjskim obdobjem. Nekateri zapisi ponujajo vpogled v vsakdanje življenje na Primorskem med obema vojnama, v zbirki so tudi pisma umetnic, aleksandrink in podeželskih žensk. Vsem piscem je skupno, da so pisali v slovenščini. Zbirko nam bosta predstavili urednica Katja Mihurko Poniž in raziskovalka Ivana Zajc.
V oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili Sanelo Kadić in Rozano Prešeren iz Izole, ki sta v okviru natečaja 'Dan z domačinom' prevzeli vlogo gostiteljic in vodičk obeh nagrajencev. Sanela je Urši z Goriškega razkazala mesto, Rozana pa Tomažu iz Zasavja izolsko podeželje. Kaj vse so doživeli skupaj, je med njihovim enodnevnim druženjem posnela kamera. Iz posnetkov bosta nastala dva dokumentarna videa, ki bosta luč sveta ugledala po poletju, danes pa bodo svoja doživetja predstavili še radijskim poslušalcem. Pred mikrofon jih je povabila Jasna Preskar.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se odpravljamo na Bistriško. V Jasen, kjer je doma Rihard Baša, ki je v prvi vrsti kuhar. Tak, ki ima rad tradicionalno kuhinjo in lokalne sestavine.
Jota, supe, kuglef - to je le nekaj dobrot iz domače kuharske zakladnice iz Doline pri Trstu. Recepte po satrem so zbrali v Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik. K sodelovanju so povabili krajane, ki so odprli svoje kuhinje in postopke priprave tudi prikazali. O Dolinski kuhinjski zakladnici sta tako nastala video in koledar. V društvu so že pred leti sicer popisali pričevanja o bogastvu vodnih virov dolinskega območja.
5. maja je minilo deset let od smrti ajdovskega bibliofila, zbiralca fosilov in raziskovalca tehnične dediščine Stanislava Bačarja. Ob tej priložnosti sta se ajdovski Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija rojaku poklonili z razstavo z naslovom 'Stanislav Bačar, iskalec biserov med knjigami.' V Pilonovi galeriji je na ogled izbor knjig iz njegove bogate knjižnice, ki obsega tako raritete kot prvotiske, nekatere izmed njih so tudi edini primerek v Sloveniji.
Biodiverziteta je raznovrstnost življenja. Zakaj je pomembna, izveste v tokratni oddaji, v kateri je naš gost dr. Andrej Sovinc. Zadnja raziskava pravi, da bo do leta 2100 izumrlo 90 % vseh živih bitij v oceanih in da je najbolj ogroženo morje na svetu prav Jadransko. In še dejstvo, ki se meri v minutah: v času trajanja te oddaje bo izginilo za 200 nogometnih igrišč tropskega pragozda. Bomo ukrepali?
Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren
Pihalni orkester Komen, edini slovenski ljubiteljski glasbeni sestav, ki je nastopil v sloviti Zlati dvorani na Dunaju in v dvorani Berlinske filharmonije, letos obeležuje 25-letnico delovanja. Mladostna energija, glasbene delavnice, poletna orkestrska šola in letos tudi skladateljskih natečaj Musikras, maskota Pokovčka, karte Spomin z motivi glasbenikov zaznamujejo jubilejno leto sestava. V Godbenem domu v Komnu se je orkestru pridružila Tatjana Gregorič in pred mikrofon povabila predsednika Evgena Kavčiča, dirigenta Matijo Tavčarja in dva člana sestava, Ano Rojc in Gabriela Simčiča.
Letos mineva 100 let od ustanovitve jezikovnega krožka Odvada. Odvadarji so delovali od leta 1922 do 1929, da bi čim bolj zaščitili materinščino. O programu krožka in o razmerah, v katerih je deloval, se je Smilja Baranja pogovarjala s prof. Marijo Pirjevec Paternu.
Neveljaven email naslov