Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
537 epizod
537 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Za kristjane je praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Ker je to premičen praznik, je vsako leto različen tudi datum obeležja. Praznik ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z izr. prof. dr. Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Izteka se teden, v katerem smo praznovali dve pomembni obletnici skladateljev Giuseppeja Tartinija in Vladimirja Lovca. Medtem ko je Tartini z več jubileji postal že piranska blagovna znamka, se je Vladimirju Lovcu koprska javnost prvič poklonila v večjem obsegu. Tako je stota obletnica njegovega rojstva postala tudi priložnost za obujanje spominov. In prav tem posvečamo današnjo oddajo, saj bomo v njej spoznali Primorce, ki so ga kot nekdanji sodelavci, učenci ali prijatelji ohranili v svojih spominih. Med njimi je tudi nekaj znanih osebnosti, kot so glasbeniki in glasbeni pedagogi Nadja Žerjal, Borut Logar, Nuša Gregorič in Vlado Batista, naši radijski sodelavki Branka Kljun in Janja Lešnik ter slikar Tomo Vran. .
V Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici so pred dnevi razvozlali dolgoletno skrivnost. Leta so v trezorju med dragocenimi inkunabulami hranili tudi zelo staro in precej poškodovano knjigo, o kateri niso vedeli ne njenega naslova ne kdo je avtor. Zahvaljujoč spletu dogodkov so odkrili, da gre za še eno inkunabulo z letnico 1496. Knjigo si je od blizu ogledala Karin Zorn Čebokli.
Vas Parecag se sonči na južnih pobočjih griča Kaštelir s pogledom na Sečoveljske soline. Ta lega očitno zelo ustreza drevesastim alojam. Claudia Ruzzier-Černe in njen soprog Lado sta jih v lastni vrtnariji uspela vzgojiti več tisoč. Ko spomladi zacvetijo, rastlinjaki zaživijo v živo oranžni barvi cvetov. Claudio delo z alojami navdušuje in v rastlinjaku bi v njihovi družbi lahko preživela ves dan. To ji da energijo, pravi. Včasih katero tudi poboža. Brez lista alojinega lista in napitka pa ne gre nikamor. Zakaj, nam je povedala ob našem obisku.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo ponudili idejo, kako lahko preživimo pomladni dan. Iskali smo veter v laseh, pomladne utrinke na izjemni primorski učni poti. Rdeča nit oddaje so bile knjige Pomladni dan, novela Pot v Tolmin našega velikega pisatelja, prevajalca in dramatika Cirila Kosmača ter Kosmačevih še neobjavljenih del, ki sta jo uredila in izdala Boštjan Gombač in Kosmačeva hči Nanča Kosmač Kogej. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Yuliia Volk je ena tistih Ukrajink, ki so se na Primorsko preselile že pred vojno. Prihaja iz mesta Mashivka, ki leži v centralni Ukrajini v okraju Poltava in je 120 kilometrov oddaljeno od Harkova. Na novogoriško Univerzo je pred osmimi leti prišla na študijsko izmenjavo potem se je zaljubila, poročila in ostala tukaj. Z družino živi v Čepovanu. Nataši Uršič je povedala, kako njena družina doživlja vojno, kako so si pod kletjo skopali nekakšno zemljanko kamor odidejo, ko zatulijo sirene in kako občuti krivdo, ker je na varnem. Pa tudi o tem, da vsaka vas v Ukrajini govori drugačno narečje, zakaj so takšni domoljubi, ali je pozdrav »Slava Ukrajini« nastal šele sedaj, o čem govori ukrajinska himna in kaj bo storila takoj ko se vojna konča.
Ekološka kmetija Brhanovi, ki jo najdete v Gradišici pri Materiji, na jugozahodnem robu Brkinov, ni navadna kmetija. Bogdan Drožina, ki je družinsko kmetijo prevzel pred dobrim desetletjem, je z ženo Metko svoj dom odprl tudi številnim prostovoljcem z vsega sveta. Za veliko kuhinjsko mizo, kjer se pomešajo družinski člani in njihovi gostje, se vrstijo zgodbe z vseh vetrov v številnih jezikih. Čeprav je za lažje sporazumevanje najbolj pogosta angleščina. Tako je bilo tudi, ko jih je obiskala Mateja Rolih Maglica.
Tomačevica je vas na Krasu, kjer imajo prebivalci še čas drug za drugega, kjer sobivanje ni zgolj lepa beseda, ampak način življenja. Za vse pa je kriva čitalnica, ki jo imajo v vasi štiri leta. Vaščani se družijo tudi na številnih prireditvah, ki jih pripravljajo skozi vse leto. Na njihovih delavnicah se lahko naučite tudi oblikovanja bonsajev. A ne le to. Z enako vnemo skrbijo za zdrav življenjski slog. Na pohode se tako odpravijo tudi ob polni luni. Najmlajši pa so deležni učenja preživetja v naravi. Tomačevico je obiskala Vesna Potočar Godnič. Foto: Arhiv vaške skupnosti Tomačevica
Delamaris šteje že več kot 140 let. Veliko večino tega časa je deloval v Izoli, pred osmimi leti pa so novi lastniki proizvodnjo preselili na Kal pri Pivki. A to, po njihovih besedah ne pomeni, da so z Izolo pretrgali vez. Prav pred kratkim so s pismom o nameri podprli projekt interaktivne Hiše ribiške industrije v Izoli, s tega območja pa še vedno prihaja tudi tretjina zaposlenih. Med njimi je tudi Valentina Meš, ki je prej tri desetletja delala v Izoli, zdaj pa se vsak delovni dan vozi v Pivko. Tam najbolj pogreša barke in galebe, je zaupala Jasni Preskar.
Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.
Franc Jelušič iz Slop je pri nas že vrsto let poznan po pridelavi žganja. Kot prvi Slovenec je postal član Mednarodnega viteškega reda rakije Srbije. Bil je tudi pobudnik za geografsko zaščito žganj Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca v Sloveniji. Aktiven ni torej le pri žganjekuhi, temveč tudi pri promociji žganj ter Brkinov. Z vitezom rakije se je srečala Tjaša Škamperle.
Vabimo vas v Krkavče, v gručasto naselje nad dolino Dragonje v Mestni občini Koper. Kraj leži na Šavrinskem gričevju v Obalno-kraški regiji in je eden najstarejših v Slovenski Istri. Avtorica oddaje Primorski kraji in ljudje Smilja Baranja, se je pogovarjala s Krkočanom (poudarek na a), kot se prebivalci kraji imenujejo po domače, Pavlom Gojo, pa z muzejskim svetnikom, pravnikom, likovnim kritikom in publicistom Aleksandrom Bassinom iz Ljubljane ter z umetnostnim fotografom Brankom Lenartom iz Gradca. Slednji je fotografiral kraj in ljudi, v letih od 1975 do 1986, leta 2012 pa je izdal knjigo fotografij z naslovom »Krkavče«, ki je dokument časa. Marca pričakujemo tudi Bassinovo knjigo, z orisom življenja v Krkavčah, Obris mojega časa.
Letošnja zima je Goro nad Ajdovščino doslej dvakrat pobelila s snegom. Višina bele odeje sicer že dolgo ni več primerljiva s tisto iz preteklosti, ko je bila debela tudi več metrov. Nekateri domačini pravijo, da če ne bi bilo burje, snega sploh ne bi bilo. Ko pa ta zapade, se začne delo za fante, ki skrbijo za pluženje in prevoznost cest. Prav njim posvečamo tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje je igralka Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, Marjuta Slamič, prejemnica Severjeve nagrade za vlogo Bogdane v komediji Simone Semenič 'Jerebika, štrudl, ples pa še kaj'. Igralka že dve desetletji pomembno izrisuje podobo gledališča pa tudi filmskih platen. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se nismo veliko oddaljili od Kopra. V Pradah smo obiskali Albina Jermančiča, upokojenega komercialista in grafičnega oblikovalca, ki v svoji domači delavnici izdeluje kitare. Do zdaj jih je naredil že več kot 100. Jih tudi popravlja, obenem pa slika, zbira stare radijske sprejemnike in ojačevalce ter poje v pevskem zboru. Mnoga njegova umetniška dela so odpotovala na različne konce sveta, tudi igralne karte z motivi iz slovenske mitologije, ki jih je oblikoval ob osamosvojitvi naše države in ki so jih nekateri časopisi celo označili za prve slovenske karte. Na obisku je bila Mateja Brežan.
Nakit je oblikovalko Sandro Kocjančič prevzel že v otroštvu. Ideje zanj črpa iz narave, v zadnjem obdobju predvsem na istrskem podeželju, kamor se je preselila pred nekaj meseci. Odločitev, da se iz mesta preseli v Zabavlje, je bila družinska, padla pa je v obdobju epidemije in zaprtja. Ob njenem domu stoji tudi nonotov čebelnjak, ki ga je prevzela v oskrbo in ga obnovila. Navdih za njeno oblikovanje tako nastaja tudi v povezavi s čebelami.
December ponuja blišč in razgalja osamljenosti. Naša tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje je tokrat govorila o glasbi, ki pomaga narediti osamljenost manj bolečo. Avtorica oddaje Smilja Baranja je zgodbo začela v Batujah, kjer je bila rojena Ivica Vergan, pevka Primorskih fantov ter avtorica glasbe in besedil. Po poti njene avtorske pesmi Decembrski dan sta šli in govorili o Ivičinih krajih: o Batujah, Valdoltri, Plavjah, Izoli … In o svetu, kamor so Primorski fanti odhajali pet slovensko pesem že od leta 1974, medtem, ko se je Ivica ansamblu pridružila leta 1991. Čarobnost praznikov smo povezali v šopek Ivičinega življenjskega okroglega jubileja in se spomnili tudi na četrt stoletja staro pesem, ki jo je napisala za Števerjanski festival narodno-zabavne glasbe.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Trnovo. V hišni številki 90 živi Damijan Rijavec, ki mu je bila že v zibelko položena ljubezen do lesa, saj je bil že njegov oče izdelovalec lesenih vozov. Pravi, da jih je za življenja naredil toliko, da bi jih lahko postavil v kolono, ki bi bila dolga od Trnovega do Nove Gorice. Damijan je svojevrsten umetnik. Poleg tega, da izdeluje kar 230 različnih vrst lesenih pladnjev, še riše, igra saksofon in klarinet. Pred kratkim ga je obiskala Nataša Uršič.
Ob svetovnem dnevu zborovske glasbe vas vabimo v Kulturi dom Deskle, kjer zadnji konec tedna v januarju že 20 let zveni revija pevskih zborov Goriške. Tridnevno zborovsko druženje je močno vpeto v življenje kraja, saj za njegovo izvedbo skrbijo lokalna društva in osnovna šola ter posamezni predstavniki okoliških organizacij. Ob jubileju je izšel zbornik z naslovom Najmočnejši instrument je glas. Naši gostje so Klemen Stanič, predsednik Kulturnega društva Svoboda Deskle, Tina Gerbec, županija Občine Kanal ob Soči in Sabina Volk Simčič, vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Nova Gorica.
Koper je dobil nov park. Nastal je na ploščadi nad podzemno garažno hišo v središču mesta. Poleg zelenja so na njem uredili tudi vodne elemente, v prihodnjih dneh bo tam mesto dobil kip v Kopru rojenega kiparja in slikarja Oresteja Dequela. Ker je bilo to območje mesta po rušitvi osnovne šole Janka Premrla Vojka kar nekaj let zapuščeno, zaradi gradnje garažne hiše tudi neuporabno, je Tjašo Škamperle zanimalo, kakšno novo javno površino dobiva Koper. Pogovarjala se je tudi z arhitektom Igorjem Marasovičem.
Neveljaven email naslov