Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
537 epizod
537 epizod
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V središču Doline pri Trstu se nahaja domačija narodnega buditelja Josipa Pangerca. Letos mineva 95 let od njegove smrti. Pangerc, ki je živel na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je bil politik, glasbenik, skladatelj, kulturni delavec. Izkazal se je kot organist in pevovodja, bil je dolinski župan, odbornik političnega društva Edinost, postal deželni in državnozborski poslanec. Po njem so pred šestimi leti poimenovali Večstopenjsko šolo v Dolini. Za družinski arhiv rodbine Pangerc, ki je spomeniško zaščiten, skrbi njegov pravnuk Marko Manin, ki je tudi ustanovitelj Srednjeevropskega Inštituta za zgodovino in kulturo J. Pangerc.
V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Kobariški muzej. Ta že 30 let skrbi za ohranjanje bogate kulturne dediščine v Posočju. Kraji, dogodki in ljudje, ki so zaznamovali soško fronto, so v muzeju predstavljeni skozi osebne pripovedi. In čeprav je zgodovinski in vojni muzej, ima zelo močno protivojno sporočilo. Na osnovi njegovega desetletnega delovanja so leta 2000 ustanovili tudi Fundacijo Poti miru v Posočju. Njen cilj je varovanje nepremične dediščine soške fronte in povezovanje pomnikov 1. svetovne vojne na prostem. Muzejski utrip v tem jubilejnem letu je preverila Meta Škvarč.
V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali zanimivo družbo. Družbo moških, ki se že dvajset let skoraj vsak dan družijo ob kozarcu vina. Do pred kratkim je bila njihova "baza" gostilna Mulin. Pravijo si Društvo GUŠTO. Večina jih prihaja iz območja Ankarana, Škofij, Kopra in bližnje okolice. Kaj jih druži? Še sami ne vedo natančno, a drug brez drugega ne morejo, so zaupali Tjaši Škamperle.
V osrčju Vipavske doline lahko obiščemo starodavno vasico Vipavski Križ, kjer najdemo starodavno obzidje, samostan in grad. Ta miren kraj zaznamujeta izjemna zgodovina in izvrstna kulinarika. Po njegovih slikovitih ulicah smo se sprehodili z zgovornim vodičem Ljubom Žgavcem, ki nam je pripovedoval zabavne zgodbice o njegovi zgodovini. Mirjana Bužanin nam je ponudila lokalne dobrote.
Ujemi utrip narave je povabilo domačinov na Trnovsko-banjški planoti, ki so se pred kratkim prvič turistično povezali. Obiskovalci lahko njihove vasice ter tamkajšnje kmetije, naravne in kulturne znamenitosti obiščejo s kolesom ali peš. Pri njih lahko prenočijo in preizkusijo lokalne dobrote. Dejan Strgar iz vasice Lohke, ki leži na 700 metrov visoki Banjški planoti, je strasten ljubitelj konj. Ljubezen do teh živali je združil s turizmom. Pred štirimi leti je odprl kamp za goste, ki cenijo mir in zavetje neokrnjene narave. Obiskala ga je Nataša Uršič.
Ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu in težko pričakovane vrnitve mogočne palače v slovenske roke smo na Regionalnem RTV Centru Koper-Capodistria pripravili niz zanimivih reportaž. Zbrali smo spomine pisatelja Borisa Pahorja, spoznali boste poglede znanih tržaških Slovencev, ki v vrnitvi Narodnega doma vidijo izjemno priložnost za slovensko manjšino in večkulturno stičišče, predloge mladih za njegov razvoj, zgodovinsko obdobje, v katerem je bil Narodni dom zgrajen, pa tudi njegove arhitekturne posebnosti.
V Sloveniji je zasijalo kar šest Michelinovih zvezdic. Med dobitniki tega prestižnega priznanja kakovosti so tri Primorske restavracije. Hiša Franko, ki jo vodi Ana Roš, Restavracija pri Lojzetu na dvorcu Zemono pod taktirko Tomaža Kavčiča in restavracija DAM v Kromberku Uroša Fakuča. Slednji je tudi naš današnji gost v oddaji Primorski kraji in ljudje. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Izolska navijaška skupina Ribari spodbuja domače športnike in jim stoji ob strani že 30 let. Nastala je na valu nogometne evforije v Izoli, ki se je začela tik pred razpadom nekdanje skupne države, nadaljevala pa po osamosvojitvi Slovenije, ko je izolski nogometni klub zaigral v prvi slovenski nogometni ligi. In čeprav se je tako imenovano zlato obdobje izolskega nogometa po nekaj letih končalo z izpadom iz lige, so Ribari ostali zvesti domačemu športu in zanj navijali še naprej. V zgodovino so se zapisali predvsem derbiji s Koprom, na katerih so si navijači obeh moštev dali duška in pogosto prestopili mejo športnega navijanja. Rivalstvo med Koprčani in Izolani je aktualno tudi še danes. O njem bodo Ribari zagotovo spregovorili tudi na kateri od prireditev, ki jih pripravljajo ob 30-letnici svojega delovanja. O tem in drugih vidikih navijaštva se je Jasna Preskar pogovarjala s tremi ustanovnimi člani Ribarov. Vabljeni k poslušanju!
21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.
21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.
Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po eni izmed osrednjih koprskih ulic: Čevljarski ulici. Še danes je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti trgovsko-obrtniške ulice. Ulica se na glavni mestni trg izteka pod portikom Pretorske palače, vzdolž ulice pa so znamenite stavbe kot palače Orlandini, Barbabianca, Gravisi - Buttorai, Carli. V reportaži o utripu preteklosti in sedanjosti, ki povezuje dejavnosti in vsakdan v tem predelu mesta.
Današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje bomo v naslednjih minutah popeljali do Dragonje, razpršenega naselja v občini Piran, tik ob državni meji s Hrvaško. Gre za živahno in povezano skupnost, ki je skozi leta uspela spodbuditi in utrditi številne tradicionalne praznike in srečanja. Jedro je razvojno društvo Stena, ki je krajane povezalo v prizadevanjih za večjo kakovost življenja, obenem pa oblast opozorilo, da je pri vseh načrtih treba vselej prisluhniti krajanom. Predsednico društva Mirjam Kastelič je obiskala Mateja Brežan.
V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Pekel. Malokdo ve, da med Dornberkom in Branikom leži graščinski kompleks umeščen v sotesko Vipave, imenovan Pekel. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v dolini Vipave - med Peklom in Batujami - nekoč jezero iz katerega se je voda v slapovih pretakala v spodnji del struge. Za ta del se je še do danes ohranilo ime Paradiž. Če boste obiskali to sotesko med Peklom in Paradižem boste na koncu vasice Steske kmalu zagledali stavbo, ki vas bo zaradi slikovitosti tako pritegnila, da se ji boste zagotovo približali. Ko ugotovite, da stojite pred enim najlepše ohranjenih slovenskih in evropskih mlinov katerega prvi lastniki so bili grofje Lanthierji z rihemberškega gradu - vas Pekel očara. Nad mlinom živita potomki zadnjih lastnikov iz rodbine Pečenko. Mamo Ave in njeno hčerko Katjo je obiskala Nataša Uršič.
V tokratni oddaji vas bomo popeljali v Ocizlo, naselje v občini Hrpelje-Kozina, ki ga obkrožajo številne pohodne in kolesarske poti. Ocizla je priljubljena točka tudi za plezalce, saj je v bližini Osp. Ljubezen do kraja in skrb za naravo so Vesni Potočar Godnič predstavili domačini, ki skrbijo, da se bo Ocizla tudi v prihodnje razvijala v sozvočju z naravo.
V oddaji se vprašamo, kaj bi o sodobni krizi povedal Srečko Kosovel. Njegov portret z masko namreč v času epidemije stoji sredi Sežane. Na vprašanje odgovarjajo univerzitetni profesor iz Trsta Miran Košuta in Simon Kastelic ter Mateja Kralj s sežanskega društva Konstruktivist.
Neveljaven email naslov