Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
748 epizod
748 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Miroslav Mandić je filmski režiser in scenarist. V svojem najnovejšem filmu Sanremo je upodobil čas dveh starostnikov v domu za upokojence. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu, ustvarjalci filma pa se lahko pohvalijo tudi z nominacijo Sanrema za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja. O Mandićevem navdihu za film, razumevnaju starostnikov, vlogi režiserja in pomembnosti tega, da občinstvo sprejme film.
"Danes nam Drago Jančar z literarno umetnino, ki ni drama, temveč roman, kaže eno od možnosti gledališča prihodnosti in to v trenutku, ko gre gledališču, to je zdaj že jasno, za preživetje!" Gost oddaje Proti etru je režiser Janez Pipan.
Novo sezono oddaje Proti etru, spet ta dež začenjamo s pogovorom z Marjetico Potrč. Je umetnica in arhitektka s sedežem v Ljubljani in Berlinu. Razstavlja po vsej Evropi in ZDA. Leta 2011 jo je Newsweek uvrstil med deset najpomembnejših umetnikov sveta. Blizu so ji dela, ki nagovarjajo odnos do narave. Na letošnjem beneškem bienalu arhitekture je bila povabljena v centralni paviljon. Njen projekt Future Island in Venice: The Time of Stone se je nanašal na globalno segrevanje. Zadnji dve desetletji je stalnica njenega ustvarjanja voda, ki jo, tako kot naravo, razume kot subjekt in ne objekt.
Nina Zagoričnik je pred poletno pavzo pripravila drobce vsebin iz aktualnih oddaj sezone. Gostje in gosti oddaj: Nejc Cijan Garlatti, SNG Drama, Martina Malešič, Asta Vrečko, Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar, slovenska ekipa na 17. arhitekturnem bienalu, Maruša Zorec, arhitektka, in Matej Klemenčič, umetnostni zgodovinar, Marko Mandić, SNG Drama.
Gostja Nine Zagoričnik je Karmina Šilec, slovenska dirigentka, režiserka in skladateljica, umetniška vodja produkcijske hiše Carmina Slovenica, novoglasbenega gledališča infestivala Choregie ter ansambla Kebatola, cikla Attacca. Predstavlja svoja nova projekta Baba in Dert. Baba je kolosalna balkanska fikcija, zbirka balkanskih zapriseženih devic - virdžin, ki prevzamejo moško ime in identiteto, oblečejo moška oblačila, opravljajo moška dela, kadijo, pijejo rakijo, guslajo … in se vključijo v moško družbo. Knjiga pripoveduje o drugosti. O tem, kako se izgubi jezik prvotnega telesa, ki se ga ni nikoli obvladalo. Kaj pomeni postajati-moški in postati-moški. Virdžine v zgodbah so nenavadno ogledalo položaja žensk v sodobni družbi. KBF ni resnica, a bi lahko bila.
Revija Razpotja praznuje 10. obletnico. Gosta oddaje sta Martin Hergouth, odgovorni urednik, in Luka Lisjak Gabrijelčič, uredništvo.
Marko Mandić se na oder SNG Drama vrača z uprizoritvijo predstave Nočni pisec belgijskega provokativnega umetnika Jana Fabra, ki se je leta 2016 v Antwerpnu začela igrati kot drama za tri igralce, tri leta kasneje v St. Peterburgu pa že kot monodrama, kakršno odigra tudi Mandić. Na odru so uprizorjeni odlomki iz Fabrovih nočnih zapisov s konca 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, nočnih zapisov na prelomu v 90. leta in antologije iz gledaliških besedil leta 1976 in 2012. O vlogah pisateljev, ustvarjanju z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija in skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj ponovno omogočeno.
Slovenska ekipa se na 17. beneškem arhitekturnem bienalu ukvarja s fenomenom zadružnih domov. Ekipo zastopajo Martina Malešič in Asta Vrečko, ki sta umetnostni zgodovinarki, arhitekt Blaž Babnik Romaniuk, ki vodi podjetje OBRAT, Rastko Pečar pa deluje na arhitekturnem področju, kjer ga zanima predvsem presek prostora, družbe in politike. Med sedmimi prijavljenimi projekti za bienale jih je izbral komisar slovenske udeležbe Matevž Čelik. Zadružni domovi so v zgodovinski luči premalo raziskani in imajo potencial, da se odkrije, kaj so okolju nudili nekoč in kaj mu lahko nudijo danes. V resnici je njihova podoba ostala zelo podobna. Z gosti se je pogovarjala Nina Zagoričnik.
Arhitekt Matevž Čelik o viziji in diskurzu v arhitekturi, kulturi ter muzejski krajini. Letos tretjič opravlja vlogo komisarja na 17. beneškem arhitekturnem bienalu. Je programski direktor in ustanovitelj evropske platforme Future Architecture in nekdanji vodja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ter soustanovitelj prve spletne revije za arhitekturo Trajekt. "Živimo v obdobju, ko so vsi muzeji soočeni s tem, da se morajo prevprašati o svojih poslanstvih, o svoji bodoči vlogi v prihodnosti."
Jasmin B. Frelih je pisatelj, tik pred izidom novega romana Piksli. Za svoj prvenec Na/pol je prejel nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, nato pa še nagrado za najboljši evropski roman.
Nejc Cijan Garlatti je eden najperspektivnejših igralcev nove generacije. Končal je prvo stopnjo prava v Novi Gorici, kjer je deloval desetletje. Potem se je vpisal na AGRFT, danes pa ga gledalci lahko spremljajo na odru SNG Drama, kjer bo v majski premieri igre Mati, poljskega pisatelja Stanislawa Ignacyja Witkiewicza in v režiji Juša Zidarja, odigral vlogo glavnega protagonista.
Kako doživljati prostor Žičke kartuzije? Arhitektka Maruša Zorec in umetnostni zgodovinar Matej Klemenčič o življenju spomenikov v času.
"Misel, kaj bo z nami in svetom, nas preganja, zato si ne upamo razmišljati o prihodnosti." To je bil razlog, da je napisala besedilo, kjer se liki obračajo v preteklost, ob strani pa sta ji stala Aleksandar Popovski in Nejc Gazvoda. Nina Kuclar Stiković je dramaturginja, ki je za realistično dramo Jutri je v sanjah izgledal drugače prejela Grumovo nagrado za mlado dramatičarko. Sodobna drama govori o tem, kako epidemija načrtovano združi odtujeno in razseljeno družino. Besedilo ima prvine dnevnika. Dramski prvenec 24-letne diplomantke AGRFT-ja je 6. aprila doživel tudi krstno izvedbo na Starem odru SNG Maribor.
Težko se uokvirita le v en žanr, pravita, da igrata etno-šanson. Podajata veliko raznolikih zgodb, vsaka je delo zase. Besedila nastanejo, ko se zgodi življenje in vpliv čustvenih afektov. Na začetku nista vedela, da bo Zajtrk njuna skupina. Pisala sta le pesmi. Ker sta opazila, da so bila vsa njuna besedila v slovenščini in so na ta način gradila intimo, sta idejo za ime dueta dobila ravno tu. V intimi, ki si jo delijo le najožje osebe, ki skupaj zajtrkujejo in poslušajo njune pesmi.
Vizualna umetnica o svojem 5. celovečernem igranem filmu Človek s senco, ki je bil na festivalu American Filmatic Arts Awards razglašen za najboljši celovečerni film leta 2020.
Zarja Vršič je mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti, asistentka na Oddelku za prevajalstvo in avtorica knjižnega prvenca, zbirke kratkih zgodb Kozjeglavka. Opišemo jih lahko kot zbirko nenavadnih kratkih zgodb, ki je sicer izšla predlani, a še vedno vznemirja kritike in bralce. Izšla je pri Cankarjevi založbi in bila nominirana za najboljši literarni prvenec.
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo.
Neveljaven email naslov