Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri renesansi gre za preporod evropske miselnosti, saj je idejno in kulturno ozadje tega obdobja humanizem. Ta v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde. Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem in Špelo Šebenik.
Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem
Že ime obdobja nam pove veliko, razloži profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor Drago Meglič:
"Izvor je francoski. Predpona re- pomeni nekaj novega, ponovno, naissance pa rojstvo. Torej ponovno rojstvo, preporod, gre pa za preporod evropske miselnosti. Gre za obdobje, ki sega še globoko v srednji vek, tako da srednjega veka in renesanse še ne moremo ostro ločiti in zarezati meje. Hkrati moramo renesansi pridodati gibanje humanizma, ki odkriva antično književnost in jo na novo vrednoti."
Humanizem v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde:
"Renesančne avtorje in humaniste zanima posameznik, izpostavljajo individualizem, zanima jih harmoničen spoj lepote telesa in duha, lepota čutnega užitka (senzualizem), panteizem in številni drugi -izmi, Bog pa ni več središče."
Renesansa se je razvila v italijanskem prostoru v 14. stoletju, trajala pa je do smrti glavnih dveh predstavnikov pozne renesanse leta 1616. Delimo jo na tri obdobja:
RENESANČNA LIRIKA
Po zgledu rimske antične lirike se je s Petrarko razcvetela osebnoizpovedna ljubezenska poezija. Prevzel in nagradil je Dantejev sladki novi stil, ki v središče postavlja ljubljeno žensko, muzo svojega navdiha, ki zaradi svoje nedosegljivosti vzbuja tako bolečino kot hrepenenje. Izmojstril je italijanski sonet, ki je sestavljen iz 14 verzov (11-zložni verz, jambski enajsterec), dvema kvartinama sledita dve tercini. Močno je vplival tudi na poznejšo poezijo (petrarkizem), tudi na Franceta Prešerna in njegove sonete. Drago Meglič pa opozarja na to, da soneta Petrarka ni iznašel, obstajal je že prej, uveljavil ga je že Dante.
RENESANČNA PROZA
Boccaccio je v svojem osrednjem delu Dekameron, ki velja za prvo veliko delo italijanske pripovedne proze, uveljavil krajše literarno vrsto, novelo. Delo je nastalo okoli leta 1350, natisnjeno je bilo šele sto let po avtorjevi smrti, vključuje pa sto novel.
"Novela je literarna vrsta kratkega obsega, ki jo je najbolj uveljavil prav Giovanni Boccaccio. Dijaki morajo povedati, da je zapisana v nevezani obliki, torej v prozni obliki, da izhaja iz stvarnega življenja, da se osredinja na en sam dogodek, da nastopa manj književnih oseb, da se glavno dogajanje odvije okrog enega predmeta (tej posebnosti rečemo sokolja teorija). Novela ima dramatično zgradbo: se stopnjuje, doseže neki vrh, konec je po navadi presenetljiv."
Cervantesov Don Kihot je prvi evropski novoveški roman in hkrati parodija viteških romanov. V njem nastopata dva zelo različna literarna lika: idealist, namišljeni vitez Don Kihot, in njegov sluga Sančo Pansa, ki stoji z nogami trdno na tleh. Njuno potovanje spremljajo številne dogodivščine in prigode.
RENESANČNA DRAMATIKA
William Shakespeare je napisal 36 dram in 154 sonetov (o teorijah, da ni avtor teh del, lahko več slišite v oddaji). V poeziji je razširil drugačno obliko soneta (ne italijanskega), in sicer angleški sonet s tremi prestopno rimanimi kvartinami, ki jim sledi rimano dvostišje kot sklep. Tudi vsebinsko se je oddaljil od izključno ljubezenskih vsebin pesmi. Bolj kot izjemen sonetist je Shakespeare znan kot odličen dramatik. Čeprav renesančni avtorji sledijo antični dramatiki, njegova dramska dela presegajo stroga antična pravila. Junakove usode ne določajo več bogovi, temveč si jo tkejo sami. Prav tako ne upošteva ostre meje med dramskimi vrstami, kar je bilo značilno za antiko. Njegova tragedija Romeo in Julija, na primer, vsebuje tudi elemente komedije (dojilja).
80 epizod
Za maturante smo pripravili različne vsebine v pomoč pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.
Pri renesansi gre za preporod evropske miselnosti, saj je idejno in kulturno ozadje tega obdobja humanizem. Ta v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde. Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem in Špelo Šebenik.
Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem
Že ime obdobja nam pove veliko, razloži profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor Drago Meglič:
"Izvor je francoski. Predpona re- pomeni nekaj novega, ponovno, naissance pa rojstvo. Torej ponovno rojstvo, preporod, gre pa za preporod evropske miselnosti. Gre za obdobje, ki sega še globoko v srednji vek, tako da srednjega veka in renesanse še ne moremo ostro ločiti in zarezati meje. Hkrati moramo renesansi pridodati gibanje humanizma, ki odkriva antično književnost in jo na novo vrednoti."
Humanizem v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde:
"Renesančne avtorje in humaniste zanima posameznik, izpostavljajo individualizem, zanima jih harmoničen spoj lepote telesa in duha, lepota čutnega užitka (senzualizem), panteizem in številni drugi -izmi, Bog pa ni več središče."
Renesansa se je razvila v italijanskem prostoru v 14. stoletju, trajala pa je do smrti glavnih dveh predstavnikov pozne renesanse leta 1616. Delimo jo na tri obdobja:
RENESANČNA LIRIKA
Po zgledu rimske antične lirike se je s Petrarko razcvetela osebnoizpovedna ljubezenska poezija. Prevzel in nagradil je Dantejev sladki novi stil, ki v središče postavlja ljubljeno žensko, muzo svojega navdiha, ki zaradi svoje nedosegljivosti vzbuja tako bolečino kot hrepenenje. Izmojstril je italijanski sonet, ki je sestavljen iz 14 verzov (11-zložni verz, jambski enajsterec), dvema kvartinama sledita dve tercini. Močno je vplival tudi na poznejšo poezijo (petrarkizem), tudi na Franceta Prešerna in njegove sonete. Drago Meglič pa opozarja na to, da soneta Petrarka ni iznašel, obstajal je že prej, uveljavil ga je že Dante.
RENESANČNA PROZA
Boccaccio je v svojem osrednjem delu Dekameron, ki velja za prvo veliko delo italijanske pripovedne proze, uveljavil krajše literarno vrsto, novelo. Delo je nastalo okoli leta 1350, natisnjeno je bilo šele sto let po avtorjevi smrti, vključuje pa sto novel.
"Novela je literarna vrsta kratkega obsega, ki jo je najbolj uveljavil prav Giovanni Boccaccio. Dijaki morajo povedati, da je zapisana v nevezani obliki, torej v prozni obliki, da izhaja iz stvarnega življenja, da se osredinja na en sam dogodek, da nastopa manj književnih oseb, da se glavno dogajanje odvije okrog enega predmeta (tej posebnosti rečemo sokolja teorija). Novela ima dramatično zgradbo: se stopnjuje, doseže neki vrh, konec je po navadi presenetljiv."
Cervantesov Don Kihot je prvi evropski novoveški roman in hkrati parodija viteških romanov. V njem nastopata dva zelo različna literarna lika: idealist, namišljeni vitez Don Kihot, in njegov sluga Sančo Pansa, ki stoji z nogami trdno na tleh. Njuno potovanje spremljajo številne dogodivščine in prigode.
RENESANČNA DRAMATIKA
William Shakespeare je napisal 36 dram in 154 sonetov (o teorijah, da ni avtor teh del, lahko več slišite v oddaji). V poeziji je razširil drugačno obliko soneta (ne italijanskega), in sicer angleški sonet s tremi prestopno rimanimi kvartinami, ki jim sledi rimano dvostišje kot sklep. Tudi vsebinsko se je oddaljil od izključno ljubezenskih vsebin pesmi. Bolj kot izjemen sonetist je Shakespeare znan kot odličen dramatik. Čeprav renesančni avtorji sledijo antični dramatiki, njegova dramska dela presegajo stroga antična pravila. Junakove usode ne določajo več bogovi, temveč si jo tkejo sami. Prav tako ne upošteva ostre meje med dramskimi vrstami, kar je bilo značilno za antiko. Njegova tragedija Romeo in Julija, na primer, vsebuje tudi elemente komedije (dojilja).
V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.
Splošna in poklicna matura se približujeta, v soboto se bosta začeli s pisanjem maturitetnih pol iz angleškega jezika, v ponedeljek sledi materinščina. Maturanti so gotovo že pripravljeni, ker je letošnja situacija vseeno nekoliko drugačna kot pretekla leta, pa smo v zadnji oddaji Prvi na maturi izvedeli, kakšna bodo pravila obnašanja na maturi. Kdaj je treba nositi maske in kdaj ne, kako bo med odmori in s prihodi v šolo? Kakšne so novosti pri ustnih izpitih in objavi rezultatov?
V naši rubriki Prvi na maturi smo v preteklih dveh mesecih pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tokrat bomo pogledali v maturitetne pole predmeta gospodarstvo. Tega bo od 8.654 kandidatov poklicne mature opravljalo kot drugi predmet več kot 1000 kandidatov. Letošnja sprememba je ta, da so šole dobile izpitne pole, ki jih je pripravila posebna delovna skupina pod okriljem CPI-ja (Centra RS za poklicno izobraževanje). Naslednje leto bo matura eksterna, tako da so letošnjo poimenovali poskusno eksterna. Več pa profesorica Eva Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, ki je tudi predsednica šolske maturitetne komisije in članica državne komisije za predmetno področje gospodarstva. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
V naši rubriki Prvi na maturi smo v preteklih dveh mesecih pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih dijakov, ki bodo opravljali poklicno maturo. V zaključnih letnikih programov srednjega strokovnega izobraževanja je letos vpisanih 7.039 dijakov, v programih poklicno – tehniškega izobraževanja 1.450 dijakov in v programih poklicnih tečajev 165 dijakov, skupno torej 8.654 kandidatov za poklicno maturo. Poklicna matura je sicer precej bolj orientirana na sam poklic, v katerem lahko dijaki po zaključku šolanja že začnejo delati. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več o letošnjih spremembah na poklicni maturi pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra RS za poklicno izobraževanje.
Kako napisati dober maturitetni esej, po katerih merilih ga ocenjujejo in katere so najpogostejše napake? O tem v tretjem Studiu ob 17h, namenjenem letošnjemu maturitetnemu eseju. V njem primerjamo tudi vsa 4 obvezna dela in se poglabljamo v Cankarjevo dramatiko. Špela Šebenik in Tadeja Bizilj gostujeta pri profesorici in dijakih četrtega letnika Gimnazije Kranj.
Zgodovina je mnoge dijake snov, ki zahteva preveč učenja in »piflanja na pamet«, za nekatere pa predmet, ki z odkrivanjem preteklosti odpira vrata razumevanju sedanjosti. Slednji so najbrž tisti, ki si zgodovino izberejo tudi za splošno maturo. Kako je sestavljen maturitetni izpit iz zgodovine in na kaj naj bodo 10. junija še posebej pozorni, izvemo v tokratni rubriki Prvi na maturi …
Maturanti lahko za izbirni predmet na maturi izberejo tudi ruščino. Maturitetni izpit iz tega predmeta je sestavljen in ustnega in pisnega dela, pisni del predstavlja 80 % celotne ocene in je sestavljen iz treh pol. Prva pola vsebuje naloge bralnega razumevanja in slovnične naloge, druga pola je slušno razumevanje, v tretji poli pa kandidate čakajo pisni sestavki, krajši vodeni spis in daljši sestavek. Ustni del je vreden 20% ocene, pri njem pa se morajo dijaki dobro znajti v sproščenem pogovoru v ruskem jeziku. Več o ruščini na maturi s profesorico ruščine in francoščine na Gimnaziji Kranj, sicer pa že več let tudi zunanjo ocenjevalko pri ruščini na maturi, Nežo Logar.
Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje šolskega eseja. 6 tisoč 192 letošnjih kandidatov na splošni maturi se bo 1. junija s pisanjem poglobilo v svet Cankarjeve dramatike. Tokrat več o realistični drami Kralj na Betajnovi in farsi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Kako se skozi deli kaže pisateljev odnos do umetnosti, na kaj kažejo simbolika ter ritmična in zvočna urejenost jezika ter kakšna je sporočilnost obeh del - o vsem tem v tokratnem Studiu ob 17h z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine iz Gimnazije Nova Gorica.
V rubriki Prvi na maturi nadaljujemo z izbirnimi predmeti na splošni maturi. Geografijo je lani izbralo nekaj manj kot 1.700 kandidatov, v povprečju so dosegli več kot 70 odstotnih točk. O tem, kako se lotiti izpitnih pol pri geografiji in kako je bilo letos z internim delom tega izpita, pa v oddaji Prvi na maturi.
Maturanti, ki naj bi po besedah pristojne ministrice, Simone Kustec, načeloma 18. maja znova sedli v šolske klopi, se v teh dneh doma pospešeno pripravljajo na maturitetne izpite. V naslednjih minutah v rubriki Prvi na maturi potujemo v svet filozofije. Maturitetni izpit iz filozofije je sestavljen iz treh delov – iz komentarja izbranega besedila, razpravljalnega eseja na izbrano temo in razširjenega eseja oz. seminarske naloge na izbrani filozofski problem. Več o samem ocenjevanju in uspešnih pripravah na ta izpit pa v pogovoru s profesorico filozofije, Alenko Hladnik, ki je pri projektu matura iz filozofije že od leta 1994 zunanja ocenjevalka, zadnjih 8 let glavna ocenjevalka in 28 let sourednica FNM, filozofske revije za dijake, učitelje in študente filozofije. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj
Letošnji rod maturantov bi ta torek pisal prvo dejanje zrelostnega izpita, a zaradi koronavirusa je pisanje eseja pri materinščini preloženo na 1. junij. Tematski sklop iz književnosti je letos naslovljen V svetu Cankarjeve dramatike. Da bodo priprave lažje, bomo v treh oddajah Studia ob 17h dali navodila za pisanje šolskega eseja in govorili o Cankarjevih delih, tokrat st an vrsti Za narodov blagor in Hlapci. Kako sta všeč maturantom, katere so ključne zamisli in dramske osebe, sta deli še aktualni? Kako se za maturo mladi pripravljajo doma in kakšno znanje morajo pokazati pri eseju, ki predstavlja polovico končne ocene na splošni maturi iz slovenščine? O tem z dijakinjami z Gimnazije Šentvid in njihovo profesorico slovenščine.
Splošna matura iz predmeta fizika, zajema pisanje 2 izpitnih pol po 90 minut in opravljene laboratorijske vaje, ki jih dijak opravi med šolskim letom v šoli. Zadnji, sicer podaljšani rok za oddajo poročil o opravljenem laboratorijskem delu pa je bil četrti maj. Prekinitev pouka je tu zahtevala nekaj prilagoditev – laboratorijske vaje so bile lahko izpeljane tudi kot ogled vaj na spletu, temu pa je sledilo poročilo ali po potrebi tudi ustna predstavitev prek spletnih orodij. Pisni izpitni poli boste maturantje pisali 12. junija, v prvi dobite 35 nalog izbirnega tipa, v drugi izmed 6 strukturiranih nalog izberete 3. Več pa v pogovoru s Petrom Gabrovcem, glavnim ocenjevalcem v državni predmetni komisiji za splošno maturo za fiziko, sicer pa profesorjem fizike na Gimnaziji Bežigrad.
Ta teden smo maturitetne vsebine na Prvem namenili slovenščini na splošni maturi. V ponedeljek smo govorili o tem, kako zahtevna naloga čaka maturante, ker bodo oba pisna dela sedaj pisali na isti dan, kje izgubljajo največ točk in kako naj se dobro pripravijo zadnje dni pred pisanjem. V naslednjih minutah pa več o šolskem eseju. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Več o eseju v tokratni rubriki Prvi na maturi s Tadejo Bizilj in njeno sogovornico, profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Janjo Perko.
Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvi zajema razčlembo neumetnostnega besedila, pri drugem morajo maturanti napisati šolski esej. Letos bo zaradi izrednih razmer pisanje obeh pol potekalo na isti dan, in sicer v ponedeljek, 1. junija. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk, kako naj si dobro razporedijo čas pisanja in zakaj je predelovanje starih pol koristno ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Janjo Perko, ki na maturi kot zunanja ocenjevalka za slovenščino sodeluje že od vsega začetka.
V današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemije s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan več v tokratni oddaji.
Govorili bomo o pisnih sestavkih na splošni maturi iz angleščine. Več kot tretjina maturantov vzame angleščino na višjem nivoju, ti morajo zaradi pisnega sestavka na temo književnosti predelati tudi dve literarni besedili. To sta letos znani deli, in sicer Živalska farma Geogrea Orwella in Gospodar muh Williama Goldinga. Pa je prebrati obe deli v slovenščini dovolj za dobro pripravo na maturitetno polo iz angleškega jezika? Seveda ne, treba ju je prebrati v originalnem jeziku, pravi sogovornica oddaje Prvi na maturi.
Zdi se, da najmanj težav na splošni maturi med obveznimi predmeti mladim predstavlja angleščina. Na voljo imajo 170 minut za pisni del, tudi tisti, ki jo pišejo na višjem nivoju, le da so vprašanja in naloge zahtevnejši. Če pogledamo statistiko, so rezultati dobri – izpita ne opravi zanemarljiv delež kandidatov, povprečna ocena je na osnovnem nivoju dobra tri, na višjem krepko čez štiri. Pa bo tako tudi letos? Obrnili smo se na Aleksandro Komadina, glavno ocenjevalko v državni predmetni komisiji za splošno maturo za angleščino.
Na kaj morate maturantje paziti, ko rešujete maturitetno izpitno polo iz matematike? Kkao se naloge ocenjujejo, kje izgubljate točke?
Obširna stara snov in nova snov 4. letnika matematike predstavljata trd oreh za letošnje maturante, še posebej zato, ker se morajo za maturo pripravljati doma, hkrati se sami naučiti tudi novo matematično snov. Bo letošnja generacija maturantov zaradi tega kaj prikrajšana? Kako se ocenjujeta predmet na splošni maturi in katera področja grejo mladim slabše od rok? Odgovarja mag. Jaka Erker iz dravne predmetne komisije.
Kako naj se maturanti doma pripravijo na maturitetni esej? Kako naj obdelajo tista Cankarjeva dela, ki jih v šoli niso? In kaj je značino za pisanje našega največjega pisatelja?
Neveljaven email naslov