Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domovina marelice je Kitajska, kjer oranžnorumeni sadež gojijo že 5000 let, v Evropo pa se je razširil prek trgovskih poti. Čeprav temu sadežu okoljske razmere v Sloveniji ne ustrezajo najbolj, se v Vipavski dolini ponašajo s sončnimi in sočnimi marelicami. Ekipa Prvega se je v četrtek odpeljala na Planino pri Ajdovščini v nasad marelic. Pri sadjarjih smo preverili, kakšna je letošnja sezona, poskrbeli za nasvete o gojenju marelic na domačem vrtu iz prve roke, lokalna gospodinja pa nam je razkrila, kako marelico v kuhinji spretno uporabiti še za kaj drugega kot marmelado.
V prvem delu sta bila z nami največji pridelovalec marelic na Planini in daleč naokrog Peter Marc, ki pridela okoli 7 ton marelic letno za prodajo, ter sadjar Davorin Poljšak, ki je povedal, kdaj je marelica dovolj zrela, da jo oberemo.
Marelica dozori na drevesu tik preden bi sama odpadla. Samo to je pa zelo težko loviti, ker že malo, da pihne burja in imaš zjutraj lahko že vse na tleh. Mora biti lepa rumena, rdeča barva včasih zavaja.
“Marelica je kar zahtevna, dosti je odmiranja, vremenskih neprilik. Zelo malo je tudi, ker delamo po integriranem načinu, tega za škropiti. Tu so še živali,” o tem, kako težko je v Sloveniji pridelovati marelice pove Marc.
Ste vedeli, da lahko marelice spretno uporabite na žaru in jih okusite v kombinaciji z belim mesom ali ribami? Boža Kete iz Društva gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini nam je razkrila, da je marelica v kuhinj dobrodošla poleti kot pozimi.
Poleg mareličnega soka znamo narediti tudi napitek iz posušenih marelic, sirotke in z malo medu. To je za zimski čas zelo prijeten napitek. Kruh iz marelic in pirine moke. Za predjed se lahko napravi mocarelo z marelicami, prelito z olivnim oljem, baziliko in peteršiljem.
Več receptov najdete v spodnjem posnetku. Vasja Juretič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica pa je povedal, da so marelice sadna vrsta za optimiste oz. ljudi z dobrimi živci: “Problem je že spomladanskih pozeb, ki so prva kritična točka pri pridelavi marelic. Pomembna je izbira terena, se pravi severna lega. Današnji časi so taki, da se spreminja tudi klima. Letošnja letina je nekoliko kritična, kar se tiče tega.”
409 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Domovina marelice je Kitajska, kjer oranžnorumeni sadež gojijo že 5000 let, v Evropo pa se je razširil prek trgovskih poti. Čeprav temu sadežu okoljske razmere v Sloveniji ne ustrezajo najbolj, se v Vipavski dolini ponašajo s sončnimi in sočnimi marelicami. Ekipa Prvega se je v četrtek odpeljala na Planino pri Ajdovščini v nasad marelic. Pri sadjarjih smo preverili, kakšna je letošnja sezona, poskrbeli za nasvete o gojenju marelic na domačem vrtu iz prve roke, lokalna gospodinja pa nam je razkrila, kako marelico v kuhinji spretno uporabiti še za kaj drugega kot marmelado.
V prvem delu sta bila z nami največji pridelovalec marelic na Planini in daleč naokrog Peter Marc, ki pridela okoli 7 ton marelic letno za prodajo, ter sadjar Davorin Poljšak, ki je povedal, kdaj je marelica dovolj zrela, da jo oberemo.
Marelica dozori na drevesu tik preden bi sama odpadla. Samo to je pa zelo težko loviti, ker že malo, da pihne burja in imaš zjutraj lahko že vse na tleh. Mora biti lepa rumena, rdeča barva včasih zavaja.
“Marelica je kar zahtevna, dosti je odmiranja, vremenskih neprilik. Zelo malo je tudi, ker delamo po integriranem načinu, tega za škropiti. Tu so še živali,” o tem, kako težko je v Sloveniji pridelovati marelice pove Marc.
Ste vedeli, da lahko marelice spretno uporabite na žaru in jih okusite v kombinaciji z belim mesom ali ribami? Boža Kete iz Društva gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini nam je razkrila, da je marelica v kuhinj dobrodošla poleti kot pozimi.
Poleg mareličnega soka znamo narediti tudi napitek iz posušenih marelic, sirotke in z malo medu. To je za zimski čas zelo prijeten napitek. Kruh iz marelic in pirine moke. Za predjed se lahko napravi mocarelo z marelicami, prelito z olivnim oljem, baziliko in peteršiljem.
Več receptov najdete v spodnjem posnetku. Vasja Juretič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica pa je povedal, da so marelice sadna vrsta za optimiste oz. ljudi z dobrimi živci: “Problem je že spomladanskih pozeb, ki so prva kritična točka pri pridelavi marelic. Pomembna je izbira terena, se pravi severna lega. Današnji časi so taki, da se spreminja tudi klima. Letošnja letina je nekoliko kritična, kar se tiče tega.”
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala otroke in mlade, ki v teh dneh preživljajo počitnice na letovanju v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje v Zambratiji. Koliko novih prijateljstev in simpatij se je že rodilo, s katerimi športi se v prostornem parku z visokimi borovci ob domu najraje ukvarjajo, kaj vse počnejo v vodi in kakšni so večeri v počitniški koloniji, bosta preverili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
12 km severovzhodno iz prestolnice se sredi polj na severnem bregu Save nahaja Reaktorski infrastrukturni center v Podgorici, ki je del Instituta Jožef Stefan. Tam neprekinjeno, v namene šolanja in raziskovanja na področju jedrske tehnologije, že 50 let deluje reaktor Triga.
Neveljaven email naslov