Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
135 let odkar je na Slovenskem zasvetila prva žarnica
4. aprila leta 1883 je bil v časopisu Marburger Zeitung objavljen članek, da je v parnem mlinu v Mariboru zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem in to le štiri leta zatem, ko je T. A. Edison izdelal prvo električno žarnico na ogleno nitko. Ob tem zgodovinskem dogodku smo obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kjer smo poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v regiji. Nadaljevali smo z ogledom konservatorskih delavnic, kjer poteka restavriranje muzealij, povezanih z elektrifikacijo na Slovenskem, pozabili nismo niti na malo hidroelektrarno Bistra v neposredni bližini muzeja, zgrajeno leta 1911.
Že dolgo je znano, da naj bi na ozemlju današnje Slovenije električna luč najprej zasvetila v mestu Maribor. Kot prvi primer trajne električne razsvetljave velja parni mlin Karla Scherbauma, o katerem piše Marburger Zeitung 4. 4. 1883. Tehničnih podatkov o elektrarni vir ne podaja, navaja le podatek, da je elektrarna v stavbi ob Grajskem trgu v Mariboru napajala 36 žarnic.
“To pa v letu 1883, ko je minilo komaj štiri leta od Edisonovega izuma žarnice na ogleno nitko, še ni bilo vse. Ob pregledu dnevnega časopisja iz tistega obdobja smo naleteli na zanimiva podatka, ki nekoliko spremenita dosedanje vedenje o začetkih elektrifikacije.” Kustos Orest Jarh
Novo odkritje se navezuje na elektrifikacijo zdravilišča v Laškem, kjer naj bi leta 1885 lastnik Theodor Gunkel na potoku Rečica postavil vodno kolo za črpanje termalne vode, nanj pa priključil tudi generator in z njim osvetlil zdraviliško stavbo.
Ta elektrarna je torej veljala kot tretja na ozemlju Slovenije in prva na vodni pogon. Marburger Zeitung pa je 4.5.1883, torej le mesec dni po novici iz Maribora, objavil še kratek zapis o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem. Ta se je torej zgodila dve leti prej, kot se je domnevalo doslej.
O točnih datumih posameznih dogodkov v zapisih ni nikakršnih podatkov, zato je zelo verjetno, da je to v strokovnih krogih sprožilo razpravo o prvenstvu. Zapisi med drugim kažejo, da naj bi že leta 1880 žarnica zasvetila v tovarni v Tržiču.
Razvoj elektrifikacije Slovenije bodo v letu 2018 z novo stalno razstavo zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije. Poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, bodo predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v naslednjih letih.
Vir: Kustos v TMS, Orest Jarh
396 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
135 let odkar je na Slovenskem zasvetila prva žarnica
4. aprila leta 1883 je bil v časopisu Marburger Zeitung objavljen članek, da je v parnem mlinu v Mariboru zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem in to le štiri leta zatem, ko je T. A. Edison izdelal prvo električno žarnico na ogleno nitko. Ob tem zgodovinskem dogodku smo obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kjer smo poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v regiji. Nadaljevali smo z ogledom konservatorskih delavnic, kjer poteka restavriranje muzealij, povezanih z elektrifikacijo na Slovenskem, pozabili nismo niti na malo hidroelektrarno Bistra v neposredni bližini muzeja, zgrajeno leta 1911.
Že dolgo je znano, da naj bi na ozemlju današnje Slovenije električna luč najprej zasvetila v mestu Maribor. Kot prvi primer trajne električne razsvetljave velja parni mlin Karla Scherbauma, o katerem piše Marburger Zeitung 4. 4. 1883. Tehničnih podatkov o elektrarni vir ne podaja, navaja le podatek, da je elektrarna v stavbi ob Grajskem trgu v Mariboru napajala 36 žarnic.
“To pa v letu 1883, ko je minilo komaj štiri leta od Edisonovega izuma žarnice na ogleno nitko, še ni bilo vse. Ob pregledu dnevnega časopisja iz tistega obdobja smo naleteli na zanimiva podatka, ki nekoliko spremenita dosedanje vedenje o začetkih elektrifikacije.” Kustos Orest Jarh
Novo odkritje se navezuje na elektrifikacijo zdravilišča v Laškem, kjer naj bi leta 1885 lastnik Theodor Gunkel na potoku Rečica postavil vodno kolo za črpanje termalne vode, nanj pa priključil tudi generator in z njim osvetlil zdraviliško stavbo.
Ta elektrarna je torej veljala kot tretja na ozemlju Slovenije in prva na vodni pogon. Marburger Zeitung pa je 4.5.1883, torej le mesec dni po novici iz Maribora, objavil še kratek zapis o električni razsvetljavi zdraviliške stavbe in salona v Laškem. Ta se je torej zgodila dve leti prej, kot se je domnevalo doslej.
O točnih datumih posameznih dogodkov v zapisih ni nikakršnih podatkov, zato je zelo verjetno, da je to v strokovnih krogih sprožilo razpravo o prvenstvu. Zapisi med drugim kažejo, da naj bi že leta 1880 žarnica zasvetila v tovarni v Tržiču.
Razvoj elektrifikacije Slovenije bodo v letu 2018 z novo stalno razstavo zaznamovali tudi v Tehniškem muzeju Slovenije. Poleg obstoječih eksponatov, ki so že na ogled, bodo predstavili pregled elektrifikacije Slovenije od začetkov in vse do danes s poudarkom na nekaterih prvih projektih in prelomnih dogodkih, ki so odločilno vplivali na tehnološki napredek v naslednjih letih.
Vir: Kustos v TMS, Orest Jarh
Tokrat smo se odpravili v Tržič, starodavno rokodelsko mesto, stisnjeno v dolini pod mogočnimi Karavankami. Prvi program je pot zanesla v Tržiški muzej, ki ponuja zgodbe šuštarjev, usnjarjev, kolarjev, barvarjev, tekstilcev in oglarjev. V pritličju Pollakove kajže, ki je pravzaprav stari obrtniški dvorec, smo se sprehodili po Slovenskem smučarskem muzeju, ki hrani najbogatejšo razstavno zbirko o zgodovini alpskega smučanja pri nas. Najnovejša pridobitev je zbirka več kot 500-tih predmetov, ki jih je Tržiškemu muzeju podarila legendarna smučarka Mateja Svet.
Ali veste, kako ločimo ponarejeni bankovec od pravega? Kaj se zgodi z denarjem, ko se ta poškoduje ali izrabi? Kdaj in kako je naša nekdanja valuta, slovenski tolar, dobila ime in kako se uravnava inflacija? Odgovore najdete v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh starosti, ki jih zanima, kako deluje centralna banka, kako je povezana v Evrosistem in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznikov. Prvi na obisku v Muzeju Banke Slovenije!
Vinogradniki in vinarji bodo pojutrišnjem obeležili martinovo, ki pomeni simbolični zaključek del v vinogradu. Na Martinovo ali jesenski pust kot mu tudi pravijo, se vinarji predstavijo s svojim pridelkom - mladim vinom, ki se izvrstno poda k značilnim jedem za ta dan kot so gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Star Slovenski rek pravi, da “Svet' Martin nar'di iz mošta vin”. Na Slovenskem smo svetega Martina začeli častiti v času frankovskega cesarstva. V očeh ljudi je bil Sveti Martin skromen in usmiljen vojščak, ki je z mečem razrezal svoj plašč in njegovo polovico podaril prezeblemu beraču. Precej mlajša je legenda o goseh, ki naj bi z gaganjem izdale skrivališče Svetega Martina slom, ki so ga iskali zato, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa v Toursu. Goske morajo zaradi izdajstva na Martinov god, ki je tudi datum njegovega pogreba, za kazen umreti. Tokrat se odpravljamo le streljaj od Metlike, v Hišo vina Pečarič. Teme pa vino, njegova pridelava in martinove jedi.
Če v počitniških dneh starši najmlajših šolarjev iščete zamisli, kako popestriti dan in združiti prijetno s koristnim, vas vabimo v svet vil in vilincev. Pred kratkim se je na Homcu pri Domžalah odprla nova pravljična pot Vilinski Homec, ki je že osma tovrstna pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Obiskala jo bo naša ekipa, bodite z nami med pol dvanajsto in dvanajsto.
Tokrat smo se odpravili v naselje, stisnjeno med Mežaklo in Karavankami. Jesenice najpogosteje povezujemo s fužinami, s hokejem na ledu in narcisami na Golici. Malokdo pa ve, da je na Jesenicah edino slovensko podjetje za predelavo parafinskih in elektronskih odpadnih nagrobnih sveč. Prvi na obisku v proizvodnih halah podjetja Plastkom!
Ljubljanski maraton je največja tekaška prireditev v Sloveniji, ki jo že 26 let organizira mesto Ljubljana. Po tradiciji je športni praznik, dodatno priznanje pa je nedavno podeljena zlata značka IAAF Gold Label, ki ljubljanski dogodek postavlja v elitno maratonsko družino. Priljubljenost tekaškega dogodka dokazujejo število udeležencev in postavljeni rekordi tekačev. Dogodek, ki ga spremljajo tudi Sejem Tečem in druge dejavnosti, pomeni velik izziv za organizatorje dogodka, tako pri postavitvi proge kot glede pravilnega merjenja časa. Kako prostovoljci pomagajo pri dogodku in kako bodo letošnjo organizacijo prilagodili predsedniškim volitvam, bo preveril tudi Prvi, ki se odpravlja na obisk h organizatorjem maratona.
Tehniški muzej Slovenije je kraj, kjer tehniška dediščina in narava pripovedujeta nešteto zgodb. Poleg vodstev po razstavah muzej ponuja tudi številne tečaje, demonstracije in delavnice. Po odmevni razstavi »Skoraj vse o zvoku« so se v muzeju odločili, da se posvetijo še svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo z njeno pomočjo. Zgodba o tem, kako so ljudje svetlobo spoznavali skozi zgodovino, je zelo razburljiva, napeta in polna preobratov, v njej nastopajo mnogi znani raziskovalci in misleci. Spoznal jo je tudi Prvi, ki se je v idilično okolje nekdanjega kartuzijskega samostana v Bistro pri Vrhniki tokrat odpravil na obisk.
V tednu otroka Prvi preverja ozračje v Mariboru. Tam Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja kar nekaj dejavnosti za otroke in mlade, največ na Trgu svobode. Kako se zabavajo otroci, katere dejavnosti so jim najbolj všeč in kaj menijo o temi letošnjega Tedna otroka Skupaj se imamo dobro? Podatki Tom telefona namreč kažejo na to, da otroci najbolj hrepenijo po prijateljstvu in druženju. Del pogovora bomo namenili tudi temu, kako prihajajo v šolo in iz nje ter kako dobro poznajo prometna pravila, saj je teden otroka v Mariboru tudi v znamenju prometne varnosti.
Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Nadzor nad prometom poteka iz nadzornega centra, kjer je tudi kontrola in upravljanje gorenjske proge od Ljubljane do Jesenic. Kako poteka kontrola vstopnega in izstopnega prometa na postaji? Kdo napoveduje prihode vlakov na postaji ter tudi njihove zamude? Kdo pripravlja letne vozne rede, je preveril tudi Prvi. Tja se je namreč odpravil na obisk.
Nebo nad Mursko Soboto je že nekaj dni prava paša za oči, saj je polno raznobarvnih balonov, ki sodelujejo na 24. Svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Tekmovalnih ekip je več kot sto, prihajajo pa s kar petih celin. V prostem času med jutranjim in popoldanskim poletom so o pomenu in organizaciji prvenstva, pravilih tekmovanja in pogojih za uspešne polete klepetali s terensko ekipo Prvega.
Po Pikinem festivalu nas bo popeljala kar Pika Nogavička sama, pokukali bomo tudi v zakulisje največjega otroškega festivala pri nas in od vodij programa izvedeli, kakšna vodila stojijo za izbiro delavnic, izobraževanj in kulturnih nastopov, ki vsak september popestrijo Velenje in življenja otrok od blizu in daleč.
Kamnik bodo ta konec tedna vendarle spet zavzeli ljubitelji dediščine, folklore in pripadnostnih kostumov. Največji etnološki festival v Sloveniji, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, se namreč vrača po dveh letih premora, in to že petdesetič! Glasbeni in plesni nastopi, razstave, rokodelski sejem in seveda znamenita nedeljska povorka obljubljajo pestro dogajanje, zato se Prvi odpravlja na obisk v Kamnik.
Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku.
Prvi je danes na obisku na slovenski obali, v domu paraplegikov v Pacugu nad Fieso, v katerem izvajajo programe za ohranjanje zdravja, njihova poglavitna dejavnost pa je skupinska obnovitvena rehabilitacija, in to že od leta 2013. Dom z bazenom z morsko vodo je v celoti prilagojen ljudem na invalidskih vozičkih. O pomenu obnovitvene rehabilitacije bomo govorili danes; v domu paraplegikov sta na obisku tehnik Jernej Boc in novinarka Petra Medved.
Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu.
Z oddajo Prvi na obisku smo se tokrat pridružili komisiji akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Ta že vse poletje hodi po Sloveniji in ocenjuje urejenost, gostoljubnost in turistično ponudbo krajev, mest, izletniških točk, kampov, kopališč … 31 let ene najbolj priljubljenih akcij Turistične zveze Slovenije je tako prineslo že vrsto zmagovalcev, letos bodo razglašeni novembra. Danes so ocenjevalci na Gorenjskem in Andreja Čokl in Jernej Boc sta jih 'zmotila' med ocenjevanjem Mojstrane.
Počitniško razpoloženje bo naša ekipa tokrat preverila na Gorenjskem, točneje v Bohinjski Bistrici, kjer poteka Poletna nogometna šola Bohinj. To je že šesti teden, ko je na nogometnem igrišču ob kampu Danica in sotočju Save Bohinjke in Bohinjske Bistrice slišati otroški vrvež, navijaške vzklike in brcanje žoge. Mladi namreč svoje proste dni tam preživljajo z učenjem in vadbo nogometa.
Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega preverja razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Medvedje Brdo. Mlade v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, uporabi naprav, spoznavanju zgodovine opazovanja neba, osnov astronomije in astrofotografije vodijo člani Astronomskega društva Javornik. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu, kako jim nagajata vreme in požar na Krasu, kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!
Celje je v teh dneh popolnoma v znamenju gasilcev. V nedeljo so tja namreč prišle prve ekipe, ki bodo tekmovale na gasilski olimpijadi. To je največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj in odlična priložnost za promocijo tako knežjega mesta kot celotne države. Po mestu potekajo številne spremljevalne prireditve, gasilske ekipe pa že trenirajo na atletskem stadionu Kladivar, ki bo tudi prizorišče olimpijade. Tam se je mudila tudi naša terenska ekipa. Člana tokratne odprave Prvega na obisku sta bila tonski mojster Vladimir Jovanović in naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
V Laškem se lahko pohvalijo s skoraj 200-letno tradicijo, ki jo že več desetletij zaznamujejo s praznikom piva in cvetja. Številke potrjujejo, da gre za največjo festivalsko prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Na njej se po pravilu predstavljajo trenutno najbolj priljubljeni domači glasbeniki, obiskovalci pa na dogodku spoznavajo tudi dediščino in stare običaje tega predela države. Kako gredo priprave na že 57. praznik piva in v cvetje odetega Laškega, bo preveril tudi Prvi, ki se tja odpravlja na obisk.
Neveljaven email naslov