Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
14. izvedba, 5 dni, 22 predstav, 8 odrov, ustvarjalci iz 9 držav in bogat spremljevalni program
V Ljubljani se je včeraj začel večdnevni 14. bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2018, na katerem se bo zvrstilo 22 predstav iz Francije, Izraela, Finske, Španije, Irana, Rusije, Nemčije, Češke in Slovenije. Festival poteka na različnih prizoriščih Lutkovnega gledališča Ljubljana, Veliki oder, Mali oder, Oder pod zvezdami, Šentjakobski oder, Kulturnica in Tunel, na Ljubljanskem gradu in v Stari mestni elektrarni, v slovenski prostor pa prinaša svežino mednarodne lutkovne produkcije. Ajda Rooss, vodja festivala:
Letos je še večji poudarek na novih tehnologijah, ki povsem na novo definirajo referenčni prostor lutke. Veliko je predstav na področju plesa, lutka je pogosto v rokah plesalcev, vedno večkrat v rokah vizualnih umetnikov, veliko je novih medijev – video projekcije, kamera v živo, bogate zvočne slike, raziskovanje materiala …
S predstavo Snežna kraljica iz Lutkovnega gledališča Maribor se na festivalu predstavlja tudi mladi umetnik Tin Grabnar, ki je za material svojih lutk uporabil les.
Predstava je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu spremljamo klasične, namizne lesene lutke, ki v publiki vzbudijo močno vizualno podobo, podobo obeh protagonistov, kasneje, ko sledimo zgodbi in ko protagonista odideta na potovanje proti severnemu polu, pa se celotna predstava prestavi na nek način v gledalčevo domišljijo. Klasičnih lutk na odru ni več, vlogo lutkovnega objekta pa prevzame zvok.
Ob robu festivala poteka obsežen spremljevalni program s kreativnimi delavnicami, vodenimi ogledi Lutkovnega muzeja in gledališča, koncerti in strokovnim omizjem. Program na različnih prizoriščih poteka od dopoldneva do večera, vsak dan se zvrsti kar nekaj predstav, ljubitelji lutk in drugih vrst predstav bodo gotovo našli kaj za svoj okus.
398 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
14. izvedba, 5 dni, 22 predstav, 8 odrov, ustvarjalci iz 9 držav in bogat spremljevalni program
V Ljubljani se je včeraj začel večdnevni 14. bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti LUTKE 2018, na katerem se bo zvrstilo 22 predstav iz Francije, Izraela, Finske, Španije, Irana, Rusije, Nemčije, Češke in Slovenije. Festival poteka na različnih prizoriščih Lutkovnega gledališča Ljubljana, Veliki oder, Mali oder, Oder pod zvezdami, Šentjakobski oder, Kulturnica in Tunel, na Ljubljanskem gradu in v Stari mestni elektrarni, v slovenski prostor pa prinaša svežino mednarodne lutkovne produkcije. Ajda Rooss, vodja festivala:
Letos je še večji poudarek na novih tehnologijah, ki povsem na novo definirajo referenčni prostor lutke. Veliko je predstav na področju plesa, lutka je pogosto v rokah plesalcev, vedno večkrat v rokah vizualnih umetnikov, veliko je novih medijev – video projekcije, kamera v živo, bogate zvočne slike, raziskovanje materiala …
S predstavo Snežna kraljica iz Lutkovnega gledališča Maribor se na festivalu predstavlja tudi mladi umetnik Tin Grabnar, ki je za material svojih lutk uporabil les.
Predstava je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu spremljamo klasične, namizne lesene lutke, ki v publiki vzbudijo močno vizualno podobo, podobo obeh protagonistov, kasneje, ko sledimo zgodbi in ko protagonista odideta na potovanje proti severnemu polu, pa se celotna predstava prestavi na nek način v gledalčevo domišljijo. Klasičnih lutk na odru ni več, vlogo lutkovnega objekta pa prevzame zvok.
Ob robu festivala poteka obsežen spremljevalni program s kreativnimi delavnicami, vodenimi ogledi Lutkovnega muzeja in gledališča, koncerti in strokovnim omizjem. Program na različnih prizoriščih poteka od dopoldneva do večera, vsak dan se zvrsti kar nekaj predstav, ljubitelji lutk in drugih vrst predstav bodo gotovo našli kaj za svoj okus.
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Neveljaven email naslov