Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisku v Slovenskem arhivu živalskih zvokov
Ptičje petje je marsikomu vsakodnevna popotnica v nov dan. Glasove domačih živali dobro posnemajo že mali otroci. Kaj pa druge živali, predvsem tiste manjše in bolj »skrite«? Ste se recimo kdaj vprašali, kako se oglašajo stenice? Ali kako se sporazumevajo žabe? Polno takšnih in drugačnih živalskih zvokov je mogoče slišati v Slovenskem arhivu živalskih zvokov v Prirodoslovnem muzeju. Začetki arhiva segajo v leto 1959, pravi upokojeni znanstvenik dr. Matija Gogala, ki je takrat preučeval stenice:
“Bil sem brez kakršne koli pametne opreme. Oglašanje stenic sem najprej poslušal s stetoskopom. Z njim se da prisluškovati tudi zelo slabotnim, tihim glasovom. Da sem lahko prišel do prvih posnetkov, mi je pomagal takratni Radio Ljubljana, danes Radio Slovenija. Posneli smo liščka, ki sem ga imel na roki. Trak je še ohranjen, so pa to bili samo obrambni glasovi, ker se je žival zaradi moje bližine počutila ogroženo.”
Študijsko se v arhivu ukvarjajo z bioakustiko žuželk in zato imajo posnete tudi druge evropske in azijske žuželke, ne le slovenskih. Po številu zvočnih posnetkov stenic in pojočih škržatov je arhiv danes med največjimi v Evropi, po številu drugih zvokov pa na četrtem ali petem mestu, ocenjuje vodja arhiva dr. Tomi Trilar. Njihov cilj je zbrati posnetke in petje oglašanja vseh živalskih vrt, ki proizvajajo zvok in živijo na ozemlju Slovenije. Nekaj zvokov živali lahko slišite na posnetku oddaje, dr. Trilar pa izpostavlja gozdnega jereba:
“Za gozdnega jereba sem moral največkrat na teren. Imam 36 dni terena. Običajno v naravi poskušamo narediti tako dober posnetek, da ni treba uporabiti nobenih filtrov. A ravno, ko je jereb zapel, je čez gozd priletela cessna. Hrup letala sem moral pozneje prefiltrirati in letalo nadomestiti z zvokom okolice.”
V okviru dela arhiva so odkrili, da poznamo dve vrsti gorskega škržata in ne le eno, kot so strokovnjaki mislili prej. Se je pa delo v vseh teh letih kar precej spremenilo, razlaga dr. Trilar: “Predvsem je veliko lažje. Včasih je bilo treba na teren nesti agregat. Nosili so ga trije, štirje ljudje. Tudi snemalnik je bil tako težek, da sta ga nosila dva.”
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na obisku v Slovenskem arhivu živalskih zvokov
Ptičje petje je marsikomu vsakodnevna popotnica v nov dan. Glasove domačih živali dobro posnemajo že mali otroci. Kaj pa druge živali, predvsem tiste manjše in bolj »skrite«? Ste se recimo kdaj vprašali, kako se oglašajo stenice? Ali kako se sporazumevajo žabe? Polno takšnih in drugačnih živalskih zvokov je mogoče slišati v Slovenskem arhivu živalskih zvokov v Prirodoslovnem muzeju. Začetki arhiva segajo v leto 1959, pravi upokojeni znanstvenik dr. Matija Gogala, ki je takrat preučeval stenice:
“Bil sem brez kakršne koli pametne opreme. Oglašanje stenic sem najprej poslušal s stetoskopom. Z njim se da prisluškovati tudi zelo slabotnim, tihim glasovom. Da sem lahko prišel do prvih posnetkov, mi je pomagal takratni Radio Ljubljana, danes Radio Slovenija. Posneli smo liščka, ki sem ga imel na roki. Trak je še ohranjen, so pa to bili samo obrambni glasovi, ker se je žival zaradi moje bližine počutila ogroženo.”
Študijsko se v arhivu ukvarjajo z bioakustiko žuželk in zato imajo posnete tudi druge evropske in azijske žuželke, ne le slovenskih. Po številu zvočnih posnetkov stenic in pojočih škržatov je arhiv danes med največjimi v Evropi, po številu drugih zvokov pa na četrtem ali petem mestu, ocenjuje vodja arhiva dr. Tomi Trilar. Njihov cilj je zbrati posnetke in petje oglašanja vseh živalskih vrt, ki proizvajajo zvok in živijo na ozemlju Slovenije. Nekaj zvokov živali lahko slišite na posnetku oddaje, dr. Trilar pa izpostavlja gozdnega jereba:
“Za gozdnega jereba sem moral največkrat na teren. Imam 36 dni terena. Običajno v naravi poskušamo narediti tako dober posnetek, da ni treba uporabiti nobenih filtrov. A ravno, ko je jereb zapel, je čez gozd priletela cessna. Hrup letala sem moral pozneje prefiltrirati in letalo nadomestiti z zvokom okolice.”
V okviru dela arhiva so odkrili, da poznamo dve vrsti gorskega škržata in ne le eno, kot so strokovnjaki mislili prej. Se je pa delo v vseh teh letih kar precej spremenilo, razlaga dr. Trilar: “Predvsem je veliko lažje. Včasih je bilo treba na teren nesti agregat. Nosili so ga trije, štirje ljudje. Tudi snemalnik je bil tako težek, da sta ga nosila dva.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov