Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Letos mineva 80 let od odkritja okostja mamuta v Nevljah
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 med sanacijo potoka in gradnjo mostu v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju.
“Župan Kamnika Nande Novak, ki je bil iz Nevelj, je vsak dan hodil mimo gradbišča. Delavci so mu razložili, da delo traja dalj časa zaradi štorov, ki so jih našli v zemlji. On je bil radoveden in je zlezel notri v jašek. V odkruških, ki so jih razbijali, je po svojem vedenju začutil, da so to verjetno kosti. S tem se je odpravil k veterinarskemu inšpektorju Nikolaju Sadnikarju v Kamnik in ta je njegove domneve potrdil,” razlaga ljubiteljski raziskovalec Daniel Bezek.
Strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti, in ne za zmaja. So pa morali med izkopavanjem večkrat postaviti stražo, da ne bi prišlo do kraje kosti. Najdbo si je prišlo ogledat več avtobusov turistov, tudi iz Celovca na primer.
Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer si je mogoče ogledati repliko iz umetne smole. “Zaradi občutljivosti kosti, da okostje ne bi razpadlo, so ga po 50 letih razstavljanja znova zaščitili, hkrati pa izvedli tudi repliciranje oz. izdelali kopijo in ta je danes na ogled,” pojasnuje višji kustos mag. Matija Križnar, ki dodaja:
“Neveljski mamut je bil dolgo najbolj “popoln” mamut na območju Srednje Evrope. Ostali muzeji so okostje sestavili iz kosti več osebkov. Po evidenci naj bi bilo skupaj približno 130 kosti. Med izkopavanjem je bila marsikatera od njih in tudi en okel poškodovana. Kosti so namreč ležale v zelo mastni glini. Ko se je ta sušila, je prišlo do hitrega in nenadzorovanega razpadanja kosti.”
Originalne kosti se zdaj nahajajo v depoju muzeja, pod inventarno številko 1056. “Kosti mamuta naj bi zdržale še vsaj nekaj desetletij, morda tudi stoletij”, še komentira mag. Križnar.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Letos mineva 80 let od odkritja okostja mamuta v Nevljah
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 med sanacijo potoka in gradnjo mostu v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju.
“Župan Kamnika Nande Novak, ki je bil iz Nevelj, je vsak dan hodil mimo gradbišča. Delavci so mu razložili, da delo traja dalj časa zaradi štorov, ki so jih našli v zemlji. On je bil radoveden in je zlezel notri v jašek. V odkruških, ki so jih razbijali, je po svojem vedenju začutil, da so to verjetno kosti. S tem se je odpravil k veterinarskemu inšpektorju Nikolaju Sadnikarju v Kamnik in ta je njegove domneve potrdil,” razlaga ljubiteljski raziskovalec Daniel Bezek.
Strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti, in ne za zmaja. So pa morali med izkopavanjem večkrat postaviti stražo, da ne bi prišlo do kraje kosti. Najdbo si je prišlo ogledat več avtobusov turistov, tudi iz Celovca na primer.
Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer si je mogoče ogledati repliko iz umetne smole. “Zaradi občutljivosti kosti, da okostje ne bi razpadlo, so ga po 50 letih razstavljanja znova zaščitili, hkrati pa izvedli tudi repliciranje oz. izdelali kopijo in ta je danes na ogled,” pojasnuje višji kustos mag. Matija Križnar, ki dodaja:
“Neveljski mamut je bil dolgo najbolj “popoln” mamut na območju Srednje Evrope. Ostali muzeji so okostje sestavili iz kosti več osebkov. Po evidenci naj bi bilo skupaj približno 130 kosti. Med izkopavanjem je bila marsikatera od njih in tudi en okel poškodovana. Kosti so namreč ležale v zelo mastni glini. Ko se je ta sušila, je prišlo do hitrega in nenadzorovanega razpadanja kosti.”
Originalne kosti se zdaj nahajajo v depoju muzeja, pod inventarno številko 1056. “Kosti mamuta naj bi zdržale še vsaj nekaj desetletij, morda tudi stoletij”, še komentira mag. Križnar.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov