Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bolj kot poreklo je pomembno, da se po praznično drevo ne odpravimo v bližnji gozd
Obvezni del veselega decembra je okraševanje božičnega oziroma novoletnega drevesa. Prvi program se je na četrtkov obisk odpravil v Arboretum Volčji Potok, kjer smo v drevesnici preverili razlike med smrekami in jelkami, razlike v njihovem poreklu, kakšna so drevesa, ki jih kupimo v večjih trgovskih centrih ter zakaj je odločitev za naravno drevo okolju bolj prijazna.
Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo v Arboretumu Volčji potok je povedal, da je razlika med smreko in jelko v tem, da posušene iglice pri slednji ne odpadejo. Da bo v tem času v naših stanovanjih in hišah čim manj težav z odpadanjem iglic, je v vsakem primeru pomembno, da odžagano drevesce, ki smo ga kupili, damo takoj v vodo in ga imamo v takšni posodi ves čas.
Največ kupcev je takšnih, ki imajo predstavo o idealni stožčasti jelki. Tega v naravi ni. To so drevesa iz danskih plantaž. Smreka, ki je potovala dva tisoč kilometrov, je gotovo že naredila velik odtis na okolje. Če bi zares vzeli to, da se moramo vesti okolju odgovorno, potem je jasno, kaj moramo izbrati.
Miha Zabret, vodja krajevne enote Kamnik na Zavodu za gozdove Slovenije je povedal, da se še vedno dogaja, da po gozdnih robovih v bližini mest in naselij po sezoni v mesecu februarju opažajo številne odvržene in odslužene novoletne jelke. Gozdovi so naše bogastvo, zato je pomemben tako imenovan gozdni bonton.
V Sloveniji imamo okrog 70 odstotkov privat gozdov in ne moreš kar k nekomu na vrt in mu enostavno odsekati tiste njegove smrečice. To je kaznivo dejanje. Moramo dobiti privolitev lastnika. Tudi zato, da on pridobi ustrezno označitev te smreke. Lastnik je namreč v ta gozd verjetno vložil veliko dela. Če mu ti odsekaš smrečico, ki je bila namenjena za zibko ali stopnišče, mu boš naredil veliko škodo.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Bolj kot poreklo je pomembno, da se po praznično drevo ne odpravimo v bližnji gozd
Obvezni del veselega decembra je okraševanje božičnega oziroma novoletnega drevesa. Prvi program se je na četrtkov obisk odpravil v Arboretum Volčji Potok, kjer smo v drevesnici preverili razlike med smrekami in jelkami, razlike v njihovem poreklu, kakšna so drevesa, ki jih kupimo v večjih trgovskih centrih ter zakaj je odločitev za naravno drevo okolju bolj prijazna.
Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo v Arboretumu Volčji potok je povedal, da je razlika med smreko in jelko v tem, da posušene iglice pri slednji ne odpadejo. Da bo v tem času v naših stanovanjih in hišah čim manj težav z odpadanjem iglic, je v vsakem primeru pomembno, da odžagano drevesce, ki smo ga kupili, damo takoj v vodo in ga imamo v takšni posodi ves čas.
Največ kupcev je takšnih, ki imajo predstavo o idealni stožčasti jelki. Tega v naravi ni. To so drevesa iz danskih plantaž. Smreka, ki je potovala dva tisoč kilometrov, je gotovo že naredila velik odtis na okolje. Če bi zares vzeli to, da se moramo vesti okolju odgovorno, potem je jasno, kaj moramo izbrati.
Miha Zabret, vodja krajevne enote Kamnik na Zavodu za gozdove Slovenije je povedal, da se še vedno dogaja, da po gozdnih robovih v bližini mest in naselij po sezoni v mesecu februarju opažajo številne odvržene in odslužene novoletne jelke. Gozdovi so naše bogastvo, zato je pomemben tako imenovan gozdni bonton.
V Sloveniji imamo okrog 70 odstotkov privat gozdov in ne moreš kar k nekomu na vrt in mu enostavno odsekati tiste njegove smrečice. To je kaznivo dejanje. Moramo dobiti privolitev lastnika. Tudi zato, da on pridobi ustrezno označitev te smreke. Lastnik je namreč v ta gozd verjetno vložil veliko dela. Če mu ti odsekaš smrečico, ki je bila namenjena za zibko ali stopnišče, mu boš naredil veliko škodo.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov