Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta pove veliko in daje še več iztočnic, da bo Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal ter svetovalko za partnerske odnose. Ob 11.30 iz zavetja radijskega doma - iz studia Prvega.
In kdo klikne prvi?
Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta, pove veliko in daje še več iztočnic, da je Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal, ter svetovalko za partnerske odnose.
Vodja portala Ona-on, največje spletne strani za iskanje resne zveze v Sloveniji, Luka Kogovšek poudarja, da je na portalu registriranih več kot 178 tisoč uporabnikov. To je slabih devet odstotkov slovenske populacije. Približno 40 odstotkov je žensk, starostna struktura uporabnikov je v veliki večini med 35 in 50 let.
Številke so visoke. Če primerjamo samo število registriranih uporabnikov z nekimi povprečnimi številkami v zahodnih evropskih državah, je v Sloveniji skoraj še enkrat več ljudi, ki uporablja ta portal. Očitno smo Slovenci podobni Avstrijcem in Madžarom in veljamo za konservativni narod.
Melita Kuhar, svetovalka za partnerske odnose, poudarja, da se je pomembno pogovarjati in poslušati. Dva različna človeka se sčasoma lahko spoznavata tudi skozi neko neosebno interakcijo.
Osebne, bolj intimne stvari lahko prek spleta napišemo, razložimo drugače. Izbrišemo stavek in ga drugače oblikujemo. Se malce lepše predstavimo, smo vendarle v virtualnem svetu. V živo pa se vedno pokažemo takšni, kot smo. In takrat potem prihaja do tistih uspešnih parov in do pravih komunikativnih kanalov.
Tudi Cvetka in Cvetko sta se spoznala na omenjenem portalu.
“Imela sem označene povsem drugačne parametre, torej, kakšen naj bi partner bil. In njega sploh ni bilo v tistem opisu. Ko sem dobila njegovo sporočilo, pa je bilo tako fajn klepetat. Si rečeš: vsaj dolgčas ni.”
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta pove veliko in daje še več iztočnic, da bo Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal ter svetovalko za partnerske odnose. Ob 11.30 iz zavetja radijskega doma - iz studia Prvega.
In kdo klikne prvi?
Je iskanje partnerjev prek spleta postala nova realnost? Nova norma? In skoraj edina resna možnost? Podatek, da se četrtina slovenskih parov spozna prek spleta, pove veliko in daje še več iztočnic, da je Prvi tokrat v vlogi gostitelja. Na obisk smo povabili vodjo slovenskega portala za zmenke in zasebne stike, par, ki se je tam spoznal, ter svetovalko za partnerske odnose.
Vodja portala Ona-on, največje spletne strani za iskanje resne zveze v Sloveniji, Luka Kogovšek poudarja, da je na portalu registriranih več kot 178 tisoč uporabnikov. To je slabih devet odstotkov slovenske populacije. Približno 40 odstotkov je žensk, starostna struktura uporabnikov je v veliki večini med 35 in 50 let.
Številke so visoke. Če primerjamo samo število registriranih uporabnikov z nekimi povprečnimi številkami v zahodnih evropskih državah, je v Sloveniji skoraj še enkrat več ljudi, ki uporablja ta portal. Očitno smo Slovenci podobni Avstrijcem in Madžarom in veljamo za konservativni narod.
Melita Kuhar, svetovalka za partnerske odnose, poudarja, da se je pomembno pogovarjati in poslušati. Dva različna človeka se sčasoma lahko spoznavata tudi skozi neko neosebno interakcijo.
Osebne, bolj intimne stvari lahko prek spleta napišemo, razložimo drugače. Izbrišemo stavek in ga drugače oblikujemo. Se malce lepše predstavimo, smo vendarle v virtualnem svetu. V živo pa se vedno pokažemo takšni, kot smo. In takrat potem prihaja do tistih uspešnih parov in do pravih komunikativnih kanalov.
Tudi Cvetka in Cvetko sta se spoznala na omenjenem portalu.
“Imela sem označene povsem drugačne parametre, torej, kakšen naj bi partner bil. In njega sploh ni bilo v tistem opisu. Ko sem dobila njegovo sporočilo, pa je bilo tako fajn klepetat. Si rečeš: vsaj dolgčas ni.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Neveljaven email naslov
