Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol
Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.
Na košarkarski tekmi med ljubljansko Olimpijo in novomeško Krko so se stepli navijači. Dva sta jo resno skupila, nekaj je bilo lažje poškodovanih. Takšen je bil scenarij dogodkov, ki je od osnovnošolcev, ki so sodelovali na 13. regijskem preverjanju znanja v prvi pomoči, zahteval ne le obilo znanja, temveč tudi preudarnost, mirnost in odločnost. Med tekmovalci sta bili tudi Sara in Larisa iz OŠ Vavta vas, ki se na svoji šoli udeležujeta krožka prve pomoči, znanje pa delita tudi z drugimi. Danes bi se, kot pravita, ob vsem teoretičnem in praktičnem znanju, ki sta ga osvojili, veliko bolj suvereno lotili reševanja ponesrečenca. Nasvet, ki ga želita deliti z vsemi nami, si je modro zapomniti:
“Najprej moramo poskrbeti za svojo varnost, šele potem se posvetimo poškodovancem. K njim pristopimo pogumno, strah ni potreben.”
Mentor tekmovalne skupine iz OŠ Vavta vas, Robi Ogulin, pravi, da so imeli pred leti na šoli primer, ko je bilo potrebno oživljanje in da se je na srečo vse končalo dobro. Ta dogodek jih je spodbudil k vpeljavi krožka prve pomoči in tudi nakupa šolskega defibrilatorja:
“50 ur smo namenili vaji prve pomoči, veliko časa smo posvetili temeljnim postopkom oživljanja. Vsako leto se krožka prve pomoči udeleži vse več učencev, ker te ure so res zanimive. Ta naš vzorčni primer bi lahko postal del splošnega učnega načrta v osnovnih šolah po Sloveniji.”
Barbara Ozimek, sekretarka na območnem združenju RK Novo mesto, dodaja, da se tudi RK zavzema, da bi bila prva pomoč del rednega učnega načrta tako kot nekoč. Danes, kot pravi, je to le interesna dejavnost:
“Obnavljanje znanja prve pomoči je pomembno zato, da smo lahko dovolj samozavestni, da se, ko moramo pomagati poškodovancem, lahko zanesemo nase. Vse te vsebine prve pomoči, ki jih takrat slišimo, gredo v pozabo zelo zelo hitro. V šestih mesecih je le še ena tretjina tega znanja, ki ostane. Zato se zavzemamo za to, da bi to znanje kontinuirano posredovali otrokom v času šolanja. Na našem novomeškem območju prvo pomoč učimo v kar 15 osnovnih šolah od 16. Sto dvajset učencev redno preverja svoje znanje, še enkrat toliko jih trenira.”
Državno preverjanje ekip prve pomoči vseh zmagovalnih ekip bo 11. maja na Debelem rtiču.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol
Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.
Na košarkarski tekmi med ljubljansko Olimpijo in novomeško Krko so se stepli navijači. Dva sta jo resno skupila, nekaj je bilo lažje poškodovanih. Takšen je bil scenarij dogodkov, ki je od osnovnošolcev, ki so sodelovali na 13. regijskem preverjanju znanja v prvi pomoči, zahteval ne le obilo znanja, temveč tudi preudarnost, mirnost in odločnost. Med tekmovalci sta bili tudi Sara in Larisa iz OŠ Vavta vas, ki se na svoji šoli udeležujeta krožka prve pomoči, znanje pa delita tudi z drugimi. Danes bi se, kot pravita, ob vsem teoretičnem in praktičnem znanju, ki sta ga osvojili, veliko bolj suvereno lotili reševanja ponesrečenca. Nasvet, ki ga želita deliti z vsemi nami, si je modro zapomniti:
“Najprej moramo poskrbeti za svojo varnost, šele potem se posvetimo poškodovancem. K njim pristopimo pogumno, strah ni potreben.”
Mentor tekmovalne skupine iz OŠ Vavta vas, Robi Ogulin, pravi, da so imeli pred leti na šoli primer, ko je bilo potrebno oživljanje in da se je na srečo vse končalo dobro. Ta dogodek jih je spodbudil k vpeljavi krožka prve pomoči in tudi nakupa šolskega defibrilatorja:
“50 ur smo namenili vaji prve pomoči, veliko časa smo posvetili temeljnim postopkom oživljanja. Vsako leto se krožka prve pomoči udeleži vse več učencev, ker te ure so res zanimive. Ta naš vzorčni primer bi lahko postal del splošnega učnega načrta v osnovnih šolah po Sloveniji.”
Barbara Ozimek, sekretarka na območnem združenju RK Novo mesto, dodaja, da se tudi RK zavzema, da bi bila prva pomoč del rednega učnega načrta tako kot nekoč. Danes, kot pravi, je to le interesna dejavnost:
“Obnavljanje znanja prve pomoči je pomembno zato, da smo lahko dovolj samozavestni, da se, ko moramo pomagati poškodovancem, lahko zanesemo nase. Vse te vsebine prve pomoči, ki jih takrat slišimo, gredo v pozabo zelo zelo hitro. V šestih mesecih je le še ena tretjina tega znanja, ki ostane. Zato se zavzemamo za to, da bi to znanje kontinuirano posredovali otrokom v času šolanja. Na našem novomeškem območju prvo pomoč učimo v kar 15 osnovnih šolah od 16. Sto dvajset učencev redno preverja svoje znanje, še enkrat toliko jih trenira.”
Državno preverjanje ekip prve pomoči vseh zmagovalnih ekip bo 11. maja na Debelem rtiču.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Neveljaven email naslov