Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.

V prestolnici se končuje že 38. Poletna šola slovenskega jezika, ki je namenjena tujcem.

Več kot 100 tujcev starih med 18 in 75 let iz 32 držav te dni na Filozofski fakulteti v Ljubljani končuje 38. Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Kot sta povedali vodja tečajev Jana Kete Matičič in vodja učiteljev Tanja Jerman so udeležence glede na jezikovni test in uvodni pogovor razdelili v tri skupine: za začetnike, nadaljevalce ali izpopolnjevalce. V slednji je tudi Aleks iz Ukrajine, ki je v okviru ene od domačih nalog sestavil recept za učenje slovenščine:

Sestavine:

• močan duh
• prosti čas
• želja po učenju
• močan duh (še enkrat)
• motivacija

“Za učenje slovenščine rabiš znameniti močan duh z željo po učenju, da se naučiš osnove jezika. Porabiš prosti čas za sprostitev. Pri izgubi želja najdeš in še enkrat uporabiš močan duh, da najdeš zelo dobro motivacijo, ki te bo povlekla čez cel proces učenja. Evo, zdaj znaš slovenščino. Mogoče …”