Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.
Jezersko že žanje prve rezultate lanskega vstopa med Gorniške vasi
Luče bodo po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, osnovnih gorniških dejavnostih in s trajnostnim pristopom.
“Turizem je v tudi alpskem svetu dosegel take razsežnosti, da narava že čuti posledice. Zato je avstrijska planinska zveza leta 2013 lansirala ta projekt, ki razvija trajnostni turizem, temelječ predvsem na pohodniških in drugih gorskih dejavnostih, ki temeljijo na lastni moči, brez velikih turističnih infrastrukturnih objektov, in to v krajih, ki niso tako turistično razviti, imajo pa gorniško tradicijo. V odročne kraje to prinaša tudi ohranjanje delovnih mest, ustavlja odhod mladega prebivalstva …” (Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije)
Tako ne preseneča, da so sprejema v družbo gorniških vasi veseli tudi prebivalci Luč.
“Luče že stoletja živijo na nek način trajnostno, predniki so nam ohranili neokrnjeno naravo, ki jo lahko zdaj ponudimo obiskovalcem. Prepričan sem, da bomo s privlačno turistično ponudbo ter zavzemanjem za ohranitev krajevnih kulturnih in naravnih vrednost dodali kamenček v ta čudovit mozaik majhnih in lepih gorniških vasi za užitek in postanek.” (Ciril Rosc, župan Občine Luče)
Lani je v mrežo Gorniške vasi kot prvi kraj v Sloveniji vstopilo Jezersko, ki letos že beleži obisk številnih obiskovalcev, ki so za ta slikoviti del Slovenije izvedeli prav zaradi promocijskih aktivnosti projekta Gorniške vasi.
406 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.
Jezersko že žanje prve rezultate lanskega vstopa med Gorniške vasi
Luče bodo po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, osnovnih gorniških dejavnostih in s trajnostnim pristopom.
“Turizem je v tudi alpskem svetu dosegel take razsežnosti, da narava že čuti posledice. Zato je avstrijska planinska zveza leta 2013 lansirala ta projekt, ki razvija trajnostni turizem, temelječ predvsem na pohodniških in drugih gorskih dejavnostih, ki temeljijo na lastni moči, brez velikih turističnih infrastrukturnih objektov, in to v krajih, ki niso tako turistično razviti, imajo pa gorniško tradicijo. V odročne kraje to prinaša tudi ohranjanje delovnih mest, ustavlja odhod mladega prebivalstva …” (Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije)
Tako ne preseneča, da so sprejema v družbo gorniških vasi veseli tudi prebivalci Luč.
“Luče že stoletja živijo na nek način trajnostno, predniki so nam ohranili neokrnjeno naravo, ki jo lahko zdaj ponudimo obiskovalcem. Prepričan sem, da bomo s privlačno turistično ponudbo ter zavzemanjem za ohranitev krajevnih kulturnih in naravnih vrednost dodali kamenček v ta čudovit mozaik majhnih in lepih gorniških vasi za užitek in postanek.” (Ciril Rosc, župan Občine Luče)
Lani je v mrežo Gorniške vasi kot prvi kraj v Sloveniji vstopilo Jezersko, ki letos že beleži obisk številnih obiskovalcev, ki so za ta slikoviti del Slovenije izvedeli prav zaradi promocijskih aktivnosti projekta Gorniške vasi.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.
Neveljaven email naslov