Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo razpoloženje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.

Največji in najvišje ležeči oddajni center pri nas je na Krvavcu, na 1740 metrih nadmorske višine

V ponedeljek je minilo 91 let od začetkov delovanja našega radia. Čeprav največkrat slišite imena in glasove tistih, ki smo neposredno pred radijskim mikrofonom, pa sprejem radijskega signala v vaših domovih, avtomobilih in povsod drugje, kjer vam delamo družbo, ne bi bil mogoč brez tistih, ki se med delovnikom ukvarjajo z žicami, stikali, antenami in povezavami. Sedem oddajnikov in kar 200 drugih povezanih sistemov pokriva območje naše države, za njihovo delovanje skrbi enota za oddajnike in zveze. Oddajni center Krvavec je edini, ki še ima stalno posadko, razloži vodja službe oddajni centri Andrej Trojer.

“Na oddajnem centru Krvavec smo ohranili posadko zaradi njegove pomembnosti, vozlišča. Na tej točki se iz Ljubljane srečajo tako radijski kot televizijski signali, ki jih nato posredujemo naprej po državi.”

V manj kot četrtletju se je zaradi digitalizacije in avtomatizacije naprav posadka na oddajnikih zmanjšala za približno sto ljudi. Če so snežne razmere hude, dostop do oddajnega centra Plešivec na Koroškem omogoča zgolj in samo teptalni stroj. Tak podvig, vožnja do omenjenega oddajnega centra, lahko traja ves dan. Tudi snežne sani so del opreme na oddajnih centrih.

Jan Čurič iz posadke oddajnika Krvavec pove, da je srce oddajnika t. i. oddajna dvorana. Njena vsebina se je leta 2010 ob preklopu iz analognega na digitalni televizijski signal precej zreducirala: “Devet oddajnikov smo takrat nadomestili z dvema oddajnikoma in pridobili ogromno prostora.”

“Danes sem se poslovil doma in rekel, da se vidimo v nedeljo, ko se bom vrnil. Deset odstotkov delovnika je še mehanskega oz. popravila okvar, 90 odstotkov pa je nadzor,”

Čurič opiše svoje delo in doda:

“Najtežje je, če je vse v redu. Pa če je takšno vreme, kot je danes (op. a. megleno), pa da ni obiskovalcev. Takrat se čas ustavi in takrat minuta traja pol ure. Čim je kakšna okvara, takrat ko moraš ukrepati, takrat ti pa en dan mine, kot bi trenil.”