Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.
Dom, kjer so psi in mačke prijatelji
Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo okrog 2000 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim nudijo tudi rejniki in začasni skrbniki.
Novi prostori, ki jih imajo od decembra, jim močno olajšajo delo. Vodja zavetišča Marko Oman dodaja:
V prejšnjih prostorih je bilo oteženo predvsem delo z mačkami, naša želja je bila zagotoviti boljše bivalne pogoje in zagotoviti možnost boljšega čiščenja, razkuževanja, s čimer preprečimo širjenje kužnih bolezni. Se pa število živali dnevno spreminja, trenutno imamo 22 psov in 37 mačk. Sprejemamo jih 24 ur na dan, na srečo pa hitro najdemo lastnike izgubljenih živali ali nove lastnike za najdenčke.
Veterinarka Jana Mede razloži, kako poteka sprejem živali v zavetišče.
Ko žival pride v zavetišče, vsako zdravstveno pregledamo, preverimo, ali ima mikročip, bolne ozdravimo, odpravimo parazite, cepimo, steriliziramo, kastriramo. Če ima žival čip, lahko najdemo lastnika, sicer je ta pot težja oziroma nemogoča. Obdobje karantene traja 10 do 14 dni, v tem času se pokažejo morebitne bolezni. Od nas gre žival klinično zdrava, nove lastnike opozorimo tudi na določene posebnosti vsake živali.
Taja Žižek, oskrbnica za mačke, kot nujno poudarja čimprejšnjo socializacijo živali.
Kužek mora dobiti zaupanje v ljudi, z njimi delamo na pozitivni motivaciji, šele potem lahko poskrbijo zanje tudi sprehajalci, ki prihajajo dnevno. Skrbimo tudi za prostoživeče mačke, na poseben način jih ujamemo, ko poskrbimo za njih z zdravstvenega vidika, jih spustimo nazaj v naravo. Sterilizacija in kastracija sta nujno potrebni, da ni nezaželenih mladičev.
Saša Juretič, sprehajalka psov, kot prostovolja v zavetišču pomaga že 5 let.
Meni sprehajanje psov pomeni veliko sprostitev in zadovoljstvo, da lahko pomagam zapuščenim kužkom. Sprehajalci moramo najprej opraviti polletno usposabljanje, pse moramo vsi na enak način socializirati, jih navaditi na življenje v novem domu. Kužka najprej spustimo v tekališče, kjer se najprej sprosti, opravi potrebe, potem pa začnemo z vajami na sprehodu. Psa nagrajujemo za zaželeno vedenje. Zanimanja za sprehajalce je veliko, zdaj nas je 8.
Tusti, ki si želijo kužka ali muco iz zavetišča, si jih lahko ogledajo na spletni strani. V času uradnih ur si jih lahko ogledajo v živo, izpolnijo vprašalnik in skupaj z zaposlenimi najdejo najprimernejšo žival.
412 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.
Dom, kjer so psi in mačke prijatelji
Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo okrog 2000 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim nudijo tudi rejniki in začasni skrbniki.
Novi prostori, ki jih imajo od decembra, jim močno olajšajo delo. Vodja zavetišča Marko Oman dodaja:
V prejšnjih prostorih je bilo oteženo predvsem delo z mačkami, naša želja je bila zagotoviti boljše bivalne pogoje in zagotoviti možnost boljšega čiščenja, razkuževanja, s čimer preprečimo širjenje kužnih bolezni. Se pa število živali dnevno spreminja, trenutno imamo 22 psov in 37 mačk. Sprejemamo jih 24 ur na dan, na srečo pa hitro najdemo lastnike izgubljenih živali ali nove lastnike za najdenčke.
Veterinarka Jana Mede razloži, kako poteka sprejem živali v zavetišče.
Ko žival pride v zavetišče, vsako zdravstveno pregledamo, preverimo, ali ima mikročip, bolne ozdravimo, odpravimo parazite, cepimo, steriliziramo, kastriramo. Če ima žival čip, lahko najdemo lastnika, sicer je ta pot težja oziroma nemogoča. Obdobje karantene traja 10 do 14 dni, v tem času se pokažejo morebitne bolezni. Od nas gre žival klinično zdrava, nove lastnike opozorimo tudi na določene posebnosti vsake živali.
Taja Žižek, oskrbnica za mačke, kot nujno poudarja čimprejšnjo socializacijo živali.
Kužek mora dobiti zaupanje v ljudi, z njimi delamo na pozitivni motivaciji, šele potem lahko poskrbijo zanje tudi sprehajalci, ki prihajajo dnevno. Skrbimo tudi za prostoživeče mačke, na poseben način jih ujamemo, ko poskrbimo za njih z zdravstvenega vidika, jih spustimo nazaj v naravo. Sterilizacija in kastracija sta nujno potrebni, da ni nezaželenih mladičev.
Saša Juretič, sprehajalka psov, kot prostovolja v zavetišču pomaga že 5 let.
Meni sprehajanje psov pomeni veliko sprostitev in zadovoljstvo, da lahko pomagam zapuščenim kužkom. Sprehajalci moramo najprej opraviti polletno usposabljanje, pse moramo vsi na enak način socializirati, jih navaditi na življenje v novem domu. Kužka najprej spustimo v tekališče, kjer se najprej sprosti, opravi potrebe, potem pa začnemo z vajami na sprehodu. Psa nagrajujemo za zaželeno vedenje. Zanimanja za sprehajalce je veliko, zdaj nas je 8.
Tusti, ki si želijo kužka ali muco iz zavetišča, si jih lahko ogledajo na spletni strani. V času uradnih ur si jih lahko ogledajo v živo, izpolnijo vprašalnik in skupaj z zaposlenimi najdejo najprimernejšo žival.
Od orodja, orožja in posod v manjših obrtniških delavnicah do železniških tirov, vozil, konstrukcij stavb in mostov ter celo največjega ledolomilca na svetu. Vse to sodi v bogato dediščino jeklarstva na Slovenskem, ki se je začelo pred sto petdesetimi leti z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, predhodnice Železarne Jesenice in današnje Skupine SIJ. Pretekle in sedanje tokove »jeklene krvi« odkrivamo v Gornjesavskem muzeju Jesenice.
Tudi pri nas so potrošniki vse bolj ozaveščeni in povprašujejo po živilih, pridobljenih na tradicionalen način. Ena teh metod je proizvodnja senenega mleka in mesa, v katerem tudi kmetje vidijo novo podjetniško priložnost. Drugačna tehnologija sicer prinaša več stroškov in manjšo donosnost, vendar kaže, da so ljudje za kakovost pripravljeni plačati več. Kakšne so izkušnje s proizvodnjo in prodajo senenega mleka, bo terenska ekipa Prvega preverila na kmetiji Apat v Šoštanju.
Luče bodo te dni po Jezerskem postale drugi slovenski kraj, vključen v mednarodno mrežo Gorniške vasi, katere članice so tudi vasi iz Italije, Avstrije, Bavarske in Južne Tirolske. Mreža združuje kraje, ki svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem pa na osnovnih gorniških dejavnostih, brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom. Kaj to pomeni za turizem in različne dejavnosti v Lučah, kaj prinaša domačinom in kaj obiskovalcem ter gornikom? Terenska ekipa Prvega se iz Luč oglasi v četrtek ob 11.30.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 po radijskih valovih v vaš dom pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih ustanovah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni. Da muzej stoji v Metliki, ni naključje. Prav tam je bilo namreč pred natanko 150 leti ustanovljeno prvo gasilsko društvo na Slovenskem. Kakšno je bilo gasilsko delo pred poldrugim stoletjem, kako se je gasilstvo razvijalo, kakšno je stanje na področju gasilstva danes in s kakšnimi izzivi se gasilska društva srečujejo, o tem bomo spregovorili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Pridružite se nam ob 11h in 30 minut.
Slovenija je država v kateri so udari strele najpogostejši v Evropi. Če so zaščitni ukrepi v naših domovih dobro izvedeni, je verjetnost, da udari strela v hišo, bistveno manjšana. Z omenjeno problematiko se ukvarja tudi Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je trenutno vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Inštitut obravnava tudi proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter meri kakovost zraka v okolju.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli dejanje, ki je reko poneslo v svet. Ekipa Prvega se zato odpravlja v Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki, v katerem se bo potopila v podvodni svet arheologije in raziskala, kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica ter kako opravijo dvig in konservacijo. Pridružite se nam ob 11.30!
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti,« je misel nemškega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, ki je živel v devetnajstem stoletju. Le kdo ne pozna vroče hladnih vodnih kopeli za utrjevanja telesa in krepitev odpornosti? Na Kamniškem so Kneippove terapije izvajali že v poznem 19. stoletju, zdaj se tradicija nadaljuje v Snoviku. Na najbrž najbolj vroč dan letošnjega junija bomo iskali osvežitev na nasprotnem polu temperaturne lestvice, spoznali bomo pet stebrov za zdravje telesa in duha, za ogrevanje pa jo bomo mahnili po bosonogi poti. Ob pol dvanajstih na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.
Neveljaven email naslov