Vsako jesen Mozirski gaj napolnijo Bučmani. Tako so se poimenovali člani društva gojiteljev buč velikank in drugih rastlin. Med orjaškimi bučami se bo sprehodila tudi naša terenska ekipa in vam predstavila še nekaj drugih razlogov, zakaj je vredno obiskati mozirski park cvetja. Tam na svoj račun pridejo tudi ljubitelji tradicionalne kmečke arhitekture in ribiških podvigov. Obiskovalce pa pozdravijo največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi.

V parku cvetja v teh dneh kraljujejo buče velikanke

Vsako jesen Mozirski gaj napolnijo Bučmani. Tako so se poimenovali člani društva gojiteljev buč velikank in ostalih rastlin, ki so tudi letos v Mozirje pripeljali svoje pridelke. Največjo bučo je tokrat pripeljal Janko Lovše. Tehtala je kar 713 kilogramov. Rasti je pričela na začetku aprila, najprej v lončku, nato v rastlinjaku, kjer je imela na voljo med 50 in 100 kvadratnih metrov, pojasnjuje zmagovalec:

"Mnogi me vprašajo, kaj se skriva za uspehom. To je dobro pripravljena zemlja, pravo seme, vreme je zelo pomembno - ne sme biti prevroče, pa tudi nekaj sreče mora biti."

Buče bodo na ogled do jesenskega zaprtja parka konec tega tedna. Nato bodo v parku pričeli saditi tulipane za pomladansko sezono in pripravljati adventno okrasitev. Upajo, da bodo park takrat lahko odprli, da bodo razmere to omogočale.

Epidemija je letos Mozirskemu gaju povzročila precejšnjo izgubo, saj se financirajo s pomočjo pobrane vstopnine. Jim pa vsako leto na pomoč z veseljem priskočijo slovenski vrtnarji, ki v gaj pripeljejo svoje cvetje, razlaga strokovna vodja parka Elica Bele:

"Okoli 70 % gredic je od različnih vrtnarjev, ki vsako leto za spomladansko zasaditev pripeljejo svoje rastline. Potem pa jih mi zasadimo in skrbimo zanje. Tudi ob ustanovitvi je bilo mišljeno, da bi se tu slovenski vrtnarji povezali, imeli svoj nasad, predstavili, kaj kdo dela."

Poleg cvetja, japonskega vrta, drevoreda Evropske unije, skalnjaka si je v parku mogoče ogledati še muzej na prostem, ki ga sestavljajo denimo najstarejša mozirska hiša, dve kašči, čebelnjak, kovačija, mlini, tu so tudi največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi.