Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radio Študent

20.01.2021

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

Radio Študent je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

 

Odgovorni urednik RŠ, Matjaž Zorec o tem, kakšno je trenutno finančno stanje in status RŠ, ko je novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje tega radia:

»Situacija s financiranjem se je razpletla samo do neke mere. Naša usoda je še vedno negotova. Še vedno smo sredi pogajanj. Naše zahteve so pa jasne. 120 tisoč evrov za letos za neko normalno delovanje in prekinitve z vsemi poskusi odprodaje ustanoviteljstva.«

Radio Študent beleži več kot trideset tisoč poslušalcev na teden. A kot poudarja Zorec:

»Visoka poslušanost, komerciala nikoli ni bilo bistvo Radia Študent. Mi smo nepridobitni medij, študentski medij in kot tak delujemo v javnem interesu. Nam se gre za kvalitetne vsebine in ne te površinske stvari na prvo žogo. Delujemo tudi kot NVO in kot skupnostni medij. Imamo manjšinske oddaje, oddaje, ki so namenjene ranljivim skupinam. Tudi oddajo o brezdomcih, o migrantih, o LGBT skupnosti. Pokrivamo vse te ranljive družbene skupine, ki sicer niso zastopane v drugih večjih medijih.«

Luka Škoberne je bil prvi urednik RŠ od leta 1969 dalje. Takole pripoveduje o povodih in motivih za nastanek RŠ:

"Dejstvo je, da je študentsko populacijo, zlasti mlade, zelo prizadela socialna kriza. Po reformi 64 leta so se socialne razlike v takratni državi povečevali. Štipendije je bilo vedno manj, niso se gradili domovi za študente, tudi neodvisnost univerze je bila ogrožena. Zunanja okoliščina je bila vojna v Vietnamu. Mladino po vsem svetu je to takrat zelo razjezilo. Ko smo skušali razumeti, kaj smo dosegli z demonstracijami v začetku poletja leta 1968, smo ugotovili, da ne študentska ne širša javnost o teh zadevah pravzaprav ni veliko vedela. Zato smo sklenili, da ustanovimo Radio Študent."

Med ustanovitelji in nekdanjimi sodelavci Radia Študent je bil tudi priznani sociolog dr. Rastko Močnik. Radio Študent je odigral tudi pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Na vprašanje, ali je takšen fenomen ponovljiv, pravi takole:

"Seveda je ponovljivo. Saj nimamo demokracije. Mi živimo pod vladavino strank. To je buržoazna demokracija, ki je v krizi. Saj vidite, kaj dela sedanja vlada."

Ko govorimo o RŠ, moramo gledati zlasti na revolucionarne prelome, ki jih je vpeljal RŠ, poudarja dr. Močnik:

"Vpeljal je vsakdanjo govorico v javno občevanje. Tega pred njim ni bilo. Vpeljal je neposredno javljanje v program brez uredniških posegov, še manj brez kakršnekoli cenzure. Skratka, RŠ je bistveno vplival na medijski sistem v Sloveniji in še danes to dela. RŠ pokriva tisto, česar vladajoča občila ne pokrivajo. RŠ je edino pomembno občilo, ki predstavlja teorijo splošni javnosti. Ki prebija elitistično kletko, v katero je tehnokratska znanost danes zaprta in to širi med široko javnost."

Brez RŠ bi se slovenski medijski prostor bistveno spremenil in to na slabše, nadaljuje dr. Močnik:

"Jaz mislim, da je ta napad na RŠ napad na kulturni nivo na raven, na standard, ki smo ga dosegli tudi po zaslugi RŠ v zadnjih 50-ih letih."

Dr. Močnik, kakšno avtonomijo pa je RŠ imel ob ustanovitvi? Zakaj je partija dovolila RŠ-u poročanje o stvareh, o katerih niso mogli obširneje poročati niti osrednji mediji, denimo o zasedbi fakultet in podobnem?

"Ne smete govorit o tem, da je partija dovolila, ker to je bil samoupravni socializem, ki je zelo zapleten sistem in ki je bil v marsičem bolj demokratičen kot je sedanji, kjer pač vladajo stranke in nevidni lobiji. RŠ je rezultat študentskega gibanja, ki se je v Sloveniji začelo že v šolskem letu 63/64. Torej pred začetki študentskih gibanj v ZDA, v Berkleyu. In študentsko gibanje je takrat, ko je nastal RŠ, bilo že zelo močno. Šlo je skozi najrazličnejše faze in je ustvarilo svoj lastni politični prostor. Mi si ne smemo predstavljati jugoslovanskega socializma kot v SZ leta 1937, ko je Stalin opravljal svoje čistke. To je bil pluralističen prostor in študentsko gibanje si je znalo ustvarit svoj lasten političen prostor, v katerega je umestilo RŠ. To je bil ireverzibilen proces oz. trajal je zelo dolgo in upajmo, da bo še, čeprav je RŠ žal danes resno ogrožen."


Prvi na obisku

396 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Radio Študent

20.01.2021

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

Radio Študent je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968

Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.

 

Odgovorni urednik RŠ, Matjaž Zorec o tem, kakšno je trenutno finančno stanje in status RŠ, ko je novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje tega radia:

»Situacija s financiranjem se je razpletla samo do neke mere. Naša usoda je še vedno negotova. Še vedno smo sredi pogajanj. Naše zahteve so pa jasne. 120 tisoč evrov za letos za neko normalno delovanje in prekinitve z vsemi poskusi odprodaje ustanoviteljstva.«

Radio Študent beleži več kot trideset tisoč poslušalcev na teden. A kot poudarja Zorec:

»Visoka poslušanost, komerciala nikoli ni bilo bistvo Radia Študent. Mi smo nepridobitni medij, študentski medij in kot tak delujemo v javnem interesu. Nam se gre za kvalitetne vsebine in ne te površinske stvari na prvo žogo. Delujemo tudi kot NVO in kot skupnostni medij. Imamo manjšinske oddaje, oddaje, ki so namenjene ranljivim skupinam. Tudi oddajo o brezdomcih, o migrantih, o LGBT skupnosti. Pokrivamo vse te ranljive družbene skupine, ki sicer niso zastopane v drugih večjih medijih.«

Luka Škoberne je bil prvi urednik RŠ od leta 1969 dalje. Takole pripoveduje o povodih in motivih za nastanek RŠ:

"Dejstvo je, da je študentsko populacijo, zlasti mlade, zelo prizadela socialna kriza. Po reformi 64 leta so se socialne razlike v takratni državi povečevali. Štipendije je bilo vedno manj, niso se gradili domovi za študente, tudi neodvisnost univerze je bila ogrožena. Zunanja okoliščina je bila vojna v Vietnamu. Mladino po vsem svetu je to takrat zelo razjezilo. Ko smo skušali razumeti, kaj smo dosegli z demonstracijami v začetku poletja leta 1968, smo ugotovili, da ne študentska ne širša javnost o teh zadevah pravzaprav ni veliko vedela. Zato smo sklenili, da ustanovimo Radio Študent."

Med ustanovitelji in nekdanjimi sodelavci Radia Študent je bil tudi priznani sociolog dr. Rastko Močnik. Radio Študent je odigral tudi pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Na vprašanje, ali je takšen fenomen ponovljiv, pravi takole:

"Seveda je ponovljivo. Saj nimamo demokracije. Mi živimo pod vladavino strank. To je buržoazna demokracija, ki je v krizi. Saj vidite, kaj dela sedanja vlada."

Ko govorimo o RŠ, moramo gledati zlasti na revolucionarne prelome, ki jih je vpeljal RŠ, poudarja dr. Močnik:

"Vpeljal je vsakdanjo govorico v javno občevanje. Tega pred njim ni bilo. Vpeljal je neposredno javljanje v program brez uredniških posegov, še manj brez kakršnekoli cenzure. Skratka, RŠ je bistveno vplival na medijski sistem v Sloveniji in še danes to dela. RŠ pokriva tisto, česar vladajoča občila ne pokrivajo. RŠ je edino pomembno občilo, ki predstavlja teorijo splošni javnosti. Ki prebija elitistično kletko, v katero je tehnokratska znanost danes zaprta in to širi med široko javnost."

Brez RŠ bi se slovenski medijski prostor bistveno spremenil in to na slabše, nadaljuje dr. Močnik:

"Jaz mislim, da je ta napad na RŠ napad na kulturni nivo na raven, na standard, ki smo ga dosegli tudi po zaslugi RŠ v zadnjih 50-ih letih."

Dr. Močnik, kakšno avtonomijo pa je RŠ imel ob ustanovitvi? Zakaj je partija dovolila RŠ-u poročanje o stvareh, o katerih niso mogli obširneje poročati niti osrednji mediji, denimo o zasedbi fakultet in podobnem?

"Ne smete govorit o tem, da je partija dovolila, ker to je bil samoupravni socializem, ki je zelo zapleten sistem in ki je bil v marsičem bolj demokratičen kot je sedanji, kjer pač vladajo stranke in nevidni lobiji. RŠ je rezultat študentskega gibanja, ki se je v Sloveniji začelo že v šolskem letu 63/64. Torej pred začetki študentskih gibanj v ZDA, v Berkleyu. In študentsko gibanje je takrat, ko je nastal RŠ, bilo že zelo močno. Šlo je skozi najrazličnejše faze in je ustvarilo svoj lastni politični prostor. Mi si ne smemo predstavljati jugoslovanskega socializma kot v SZ leta 1937, ko je Stalin opravljal svoje čistke. To je bil pluralističen prostor in študentsko gibanje si je znalo ustvarit svoj lasten političen prostor, v katerega je umestilo RŠ. To je bil ireverzibilen proces oz. trajal je zelo dolgo in upajmo, da bo še, čeprav je RŠ žal danes resno ogrožen."


10.07.2024

Razstava tropskih metuljev

Ljudje imajo do različnih vrst žuželk pogosto predsodke. Razstava tropskih metuljev je tako ena izmed priložnosti, s katerimi želijo v Arboretumu Volčji Potok obiskovalcem približati to vrsto živali. Metulji so sicer drugi največji red v razredu žuželk. Vanj uvrščamo več kot 160.000 opisanih vrst dnevnih in nočnih metuljev. Ena izmed posebnosti tropskih metuljev je, da jih v rastlinjaku skoraj ni videti ponoči in v hladnih jutrih, ko pa se zunanja temperatura povzpne na 20 stopinj, postane v tropskem okolju rastlinjaka zelo živahno. Se metulji bojijo obiskovalcev in kako dolgo traja, da iz bube prileze metulj? Vse to bo v sredo preveril tudi Prvi, ki se v Arboretum odpravlja na obisk. FOTO: Prvi


03.07.2024

Gondola na Veliko Planino: 60 let varnih potovanj v gorski raj

Z radijskim mikrofonom se tokrat odpravljamo v gorski biser v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Veliko planino, ki je dom pastirskih naselij s tipičnimi bajtami s skodlastimi strehami. Na tej planoti ne boste našli le dih jemajočih razgledov, ampak tudi bogato zgodovino, izjemno kulturno dediščino in tradicionalno pastirsko življenje. Na fotogenično Veliko planino gornike, pohodnike, kolesarje, smučarje ali pa samo iskalce tišine že skoraj 60 let vozi nihalka, ki je po žičniškem sistemu prav posebna. Gre namreč namreč za najdaljšo gondolsko povezavo brez vmesnih podpornih stebrov v Evropi. Ste vedeli, da je vožnja z žičnico več kot desetkrat varnejša kot potovanje z avtomobilom in celo varnejša kot potovanje z letalom?


26.06.2024

Mi, z Vošnjakove 1 – Policijska postaja Maribor I praznuje

V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru bodo v petek odprli razstavo z naslovom: Mi, z Vošnjakove 1 – Policijska postaja Maribor I praznuje. Ta policijska postaja je bila svojčas največja postaja milice v Sloveniji in druga največja v nekdanji Jugoslaviji, delo mariborskih policistov pa je zaznamovala graditev zgradbe v Vošnjakovi ulici, kjer je domicil Policijske postaje I. Zgrajena je bila v dobrem letu, slovesnost ob njeni otvoritvi, 29. novembra leta 1973, pa je bila še na toplem asfaltu. Več zanimivih podrobnosti pa bodo povedali gostje Irene Kodrič Cizerl v Mariboru.


19.06.2024

"Hojte, hojte k nam na Jurjevanje," vabi že 60. Jurjevanje v Beli krajini

Praznik folklore, glasbe in druženja, povezovanja tradicije in sodobnosti, vseh generacij in različnih kultur, prepletanja domačega in tujega, praznik lepega – tako Belokranjci opišejo Jurjevanje, najstarejši folklorni festival pri nas, ki letos poteka že šestdesetič. Petdnevno dogajanje bo ob jubileju še posebej pestro in bogato. Kakšen je pomen festivala, kako se je razvijal in kaj vse ponuja letos, bo v Črnomlju preverila naša ekipa.


12.06.2024

Puconci - neraziskan biser Prekmurja

V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji.


05.06.2024

Tolminska korita odprla vrata za obiskovalce

Tolminska korita so v Posočju ena od najbolj obiskanih turističnih točk. Ta so letos za obiskovalce odprli dva meseca kasneje kot običajno. V tem času je bil namreč dostop onemogočen in prepovedan zaradi zahtevne sanacije podora v Zatolminu, ki je bil konec januarja usoden za domačina. Podor so predčasno sanirali, še vedno pa je do konca tedna zaprta cesta v Polog. Do takrat še ni mogoče do cerkvice sv. Duha v Javorci, ki nosi znak evropske dediščine. Sogovorniki: - Mateja Leban, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Petra Rovšček, turistična vodnica, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Andrej Fratnik, turistični vodnik in jamar iz jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin. Na terenu sta dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak in tonski tehnik Franci Moder.


29.05.2024

Kristal - najvišji stolp v Sloveniji

Prvi bo na obisku v stoletja starem slovitem zdraviliškem mestu, ki so ga v preteklosti obiskale tudi evropske kronane glave. V Rogaški Slatini lepoto in večno mladost še zmeraj iščejo petičneži iz vseh koncev in krajev ter se domov vračajo tudi s prestižnimi steklenimi izdelki. Vrelce mineralne vode so tu odkrili že davno, saj so omenjeni že v 12. stoletju. Začetek razvoja zdravilišč pa sega v leto 1676, ko so ob vrelcu postavili prvo gostišče. Zadnji teden pa se ponašajo še z najvišjo stavbo v Sloveniji – s 106 metrom visokim stolpom Kristal.


22.05.2024

Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju

Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!


15.05.2024

Dan za krepitev zdravja v Kranju

Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.


08.05.2024

Med burjo, kamnom in kraškimi ovčarji

Bi želeli občutiti moč in hlad burje? Vas zanima, kako zveni ruj in kako diši Kras? Vabljeni s Prvim na obisk v kraški biser, kjer je pred kratkim svoj drugi rojstni dan praznoval Muzej Grad Štanjel. Interaktivna razstava v njem je nekaj posebnega, saj gradi na izkustvenem doživljanju Krasa ter njegove narave in kulture prek vseh čutov.


01.05.2024

Prvomajsko srečanje na Križni gori

Tradicijo prvega maja tudi na Gorenjskem ohranjajo številni kraji. Tako so že zjutraj oživele priljubljene prvomajske točke: Jošt nad Kranjem, Šobec, Pristava, Kamniška Bistrica. Srečanje na Križni gori, kamor radi prihajajo pohodniki, ki povezujejo rekreacijo s prazničnim sporočilom prvega maja, pa tradicionalno organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.


24.04.2024

Vintgar v novo sezono s trajno mobilnostjo, vodniško službo, čeladami in nosilno zmogljivostjo

Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.


17.04.2024

Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.


10.04.2024

Iz Trsta na Triglav s kolesom in na smučeh

Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.


03.04.2024

Pravljično-doživljajska pot Velikani Istre

Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl.


27.03.2024

70 let Gospodarskega razstavišča

V teh dneh Gospodarsko razstavišče v Ljubljani praznuje 70-letnico obstoja. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Prizorišče, ki ga je v vseh teh letih obiskalo več kot 35 milijonov ljudi, je postalo vodilni prireditveni center v državi. Vse do zgraditve dvorane Tivoli so na njem potekala številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956 je imela nacionalna televizija tam postavljen svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal znameniti kralj džeza Louis Armstrong, pet let pozneje pa je na Slovenski popevki Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč. Tudi v zadnjih letih se na Gospodarskem razstavišču obiskovalcem predstavljajo številna znana imena. Kakšni spomini so še vezani na to lokacijo in s kakšnimi izzivi se v industriji srečanj soočajo danes, bo preveril tudi Prvi, ki se na Gospodarsko razstavišče odpravlja na obisk.


20.03.2024

Štefanovi dnevi na Institutu "Jožef Stefan"

V tednu, ko se začenja pomlad, naš največji raziskovalni inštitut - Inštitut Jožef Stefan, tradicionalno odpre svoja vrata. Potekajo namreč Štefanovi dnevi, v spomin na najpomembnejšega slovenskega fizika, po katerem inštitut nosi svoje ime. Kaj vse se dogaja na ljubljanskem Vič, bomo preverili od blizu. Prvi na obisku gre danes na Inštitut Jožef Stefan in bo pri znanstvenikih in znanstvenicah z zelo različnih področij iz prve roke preveril, kaj vse se na inštitutu raziskuje in kaj lahko tudi sami izveste, če se odpravite tja.


13.03.2024

Ribogojnica Obrh

Ribogojstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj njegove korenine segajo v 19-stoletje. Začetnik moderne akvakulture pri nas je Ivan Franke, ki je leta 1881 opravil prvo umetno vzrejo postrvi. V slovenskih ribogojnicah vzrejamo predvsem salmonidne oziroma postrvje vrste rib kot so šarenka, potočna zlatovčica in potočna postrv. Med okoli 80-imi hladnovodnimi ribogojnicami v Sloveniji je tudi Ribogojnica Obrh na Vrhniki pri Ložu v Loški dolini. Prvi se tokrat odpravlja v ta skriti kotiček Notranjske.


06.03.2024

Evropska čebelarska zveza bo imela sedež v Sloveniji

Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. Naši čebelarji kot odlični strokovnjaki slovijo po vsem svetu, zaslužni so za svetovni dan čebel, bolj natančno označevanje porekla medu in številne druge uspešne pobude. V februarju so dosegli nov uspeh: naša država je bila izbrana za sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Kaj to pomeni za Slovenijo, kakšne bodo naloge nove zveze, pa tudi kakšna sezona se čebelarjem obeta letos, je naša ekipa preverila v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.


28.02.2024

Pridelava in predelava lanu v vasi Lanišče

Prvi se tokrat na obisk odpravlja v vas Lanišče v občini Škofljica, kjer so, kot pove že ime, nekoč množično sejali lan. Znanje pridelave in predelave te večstransko uporabne rastline se je sčasoma izgubilo, pred dobrimi petnajstimi leti pa sta se tradicionalnega postopka spet lotila zakonca Ivanka in Janez Skubic. Za svoje oživljanje kulturne dediščine in prenos le-te na mlajše generacije sta lani prejela priznanje Naša Slovenija, lan pa je postal tudi pomemben del turistične ponudbe vasi in občine.


Stran 1 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov