Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Županova jama - 90 let in 90 stopnic

05.05.2021

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.

V jami so med drugim posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metro. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj 100 metrov od vhoda v brezno, leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane.

Županova jama letos praznuje 90 let od otvoritve turistične poti skozi Ledenico. Obiskovalci so od leta 1927 v jamo vstopali po mogočnih lesenih stopnicah skozi brezno nad današnjo tretjo, Permetovo dvorano. Ker je bil vhod ozek, prepaden in nevaren za več tisoč obiskovalcev, ki so prihajali na ogled jame, se je utrnila ideja po prekopu med Ledenico in Srebrno dvorano oziroma notranjimi predeli jame.  V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je stekla vrsta ureditvenih del, ki jih danes lahko štejemo kot kulturno-zgodovinsko in tehniško dediščino teh krajev.

Kopanje rova je potekalo iz smeri Ledenice. Smer so določali s trkanjem kladiv po skalah na obeh straneh in nato sledili zvoku. Kopali so z raznovrstnim orodjem, pomagali so si tudi z manjšim razstreljevanjem. V brezvetrnih dneh se je plin po razstreljevanju zadržal v rovu in včasih je kateri izmed delavcev izgubil zavest. Delavce so ogrožale tudi skale, ki so jih izkopali, saj so se pogosto odvalile navzdol zaradi velikega naklona. Kamenje, ilovico in pesek so odlagali v Ledenici, kjer je pred vstopom v rov še danes viden velik nasip.

Gradnja 34 m dolgega rova, utrjenega s kar 90-imi betonskimi stopnicami, je bila zaključena aprila leta 1935. Višinska razlika med vstopno in izstopno točko je skoraj 20 m in nepričakovani vzpon preseneti nemalo katerega obiskovalca jame.

Oba predela jame sta sicer povezana v skupni podzemni sistem Županove jame, kjer je nekdanja podzemna reka z raztapljanjem oblikovala vsaj 710 m podzemnih rovov. Začetni predel je bil tekom tisočletij zaradi različnih zemeljskih procesov močno spremenjen in umetni prekop ima tako predvsem turistični pomen lažjega pristopa za obiskovalce Županove jame.


Prvi na obisku

409 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Županova jama - 90 let in 90 stopnic

05.05.2021

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.

V jami so med drugim posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane

Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metro. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj 100 metrov od vhoda v brezno, leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane.

Županova jama letos praznuje 90 let od otvoritve turistične poti skozi Ledenico. Obiskovalci so od leta 1927 v jamo vstopali po mogočnih lesenih stopnicah skozi brezno nad današnjo tretjo, Permetovo dvorano. Ker je bil vhod ozek, prepaden in nevaren za več tisoč obiskovalcev, ki so prihajali na ogled jame, se je utrnila ideja po prekopu med Ledenico in Srebrno dvorano oziroma notranjimi predeli jame.  V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je stekla vrsta ureditvenih del, ki jih danes lahko štejemo kot kulturno-zgodovinsko in tehniško dediščino teh krajev.

Kopanje rova je potekalo iz smeri Ledenice. Smer so določali s trkanjem kladiv po skalah na obeh straneh in nato sledili zvoku. Kopali so z raznovrstnim orodjem, pomagali so si tudi z manjšim razstreljevanjem. V brezvetrnih dneh se je plin po razstreljevanju zadržal v rovu in včasih je kateri izmed delavcev izgubil zavest. Delavce so ogrožale tudi skale, ki so jih izkopali, saj so se pogosto odvalile navzdol zaradi velikega naklona. Kamenje, ilovico in pesek so odlagali v Ledenici, kjer je pred vstopom v rov še danes viden velik nasip.

Gradnja 34 m dolgega rova, utrjenega s kar 90-imi betonskimi stopnicami, je bila zaključena aprila leta 1935. Višinska razlika med vstopno in izstopno točko je skoraj 20 m in nepričakovani vzpon preseneti nemalo katerega obiskovalca jame.

Oba predela jame sta sicer povezana v skupni podzemni sistem Županove jame, kjer je nekdanja podzemna reka z raztapljanjem oblikovala vsaj 710 m podzemnih rovov. Začetni predel je bil tekom tisočletij zaradi različnih zemeljskih procesov močno spremenjen in umetni prekop ima tako predvsem turistični pomen lažjega pristopa za obiskovalce Županove jame.


06.12.2018

Neveljski mamut

Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.


29.11.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


22.11.2018

»Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.«

Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami


15.11.2018

Fundus

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


08.11.2018

Svilogojstvo na Goričkem

Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.


25.10.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.10.2018

Stara roba, nova raba

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.10.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


04.10.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.09.2018

Od brinjevca do prvega slovenskega gina

Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!


20.09.2018

Krajinski park Sečoveljske soline

Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.


13.09.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


06.09.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.08.2018

Hmelj in hmeljarski turizem

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.


23.08.2018

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.


16.08.2018

Park vojaške zgodovine Pivka

Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!


09.08.2018

Poletje v Lendavi

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.08.2018

V počitniški koloniji ni razlik – vsi otroci postanejo velika družina

Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik


26.07.2018

Študentske delovne brigade v Črni na Koroškem

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.07.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


Stran 15 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov