Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60-timi izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice – Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je klub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadko jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah, o smelih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov, se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice – Zreče.
Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo
Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je kljub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadka jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah ter o drznih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice–Zreče.
412 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60-timi izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice – Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je klub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadko jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah, o smelih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov, se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice – Zreče.
Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo
Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je kljub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadka jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah ter o drznih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice–Zreče.
V Trbovljah je lani začel delovati Zasavski podjetniški inkubator, ki obstoječim in na novo nastalim prodornim podjetjem ter inovativnim posameznikom omogoča spodbudno okolje za nastanek novih inovativnih idej, hkrati pa skrbi, da imajo ta podjetja prostor, v katerem skrbijo za razvoj. Kako izpolnjuje te zastavljene cilje, je preverila terenska ekipa Prvega. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije."
Strma reber je serpentinast prelaz, ki je Osilniški dolini močno olajšal in skrajšal pot v zaledje. Gradnja, ki se je odvijala v začetku novega tisočletja, je pomenila pravi podvig, saj se cesta strmo vzpenja in vrh doseže na nadmorski višini 993 metrov. Največji naklon je 17%, povprečni pa 8,8%. Zgodbe ovinkov zelo dobro pozna domačinka Ankica Konečnik iz Ribjeka, ki je orisala razglede, ki jih odpira parkirišče na osmi serpentini in povedala, kaj ta cesta pomeni za kraje, kako so pešpoti utirali nekoč, kaj vse ponuja neokrnjena narava in kako se ime »medvedje ride« ali »medvedjega čreva« širi tudi po svetu. To je tudi priljubljena destinacija za ljubitelje športa in adrenalina, od spusta z rolkami, kjer udeleženci dosežejo tudi 65 km/h do kolesarskega podviga »Navkreber na Strmo reber«. David Marolt z Zavoda Kočevsko nam je povedal, da je med kolesarji, ki premagajo 720 metrov višinske razlike, najmlajši star devet let, najstarejši pa jih šteje že krepko čez šestdeset. In še to, 8,4km zahtevnega vzpona najhitrejši premagajo v dobrih 25 minutah! Med zgodbami je s sogovornikoma v Prvem na obisku vijugala Mojca Delač.
V Sloveniji živijo tri velike zveri, ki so v preteklosti zaradi posledic človeške dejavnosti utrpele drastično zmanjšanje v številu. V zadnjih desetletjih pa se je zaradi porasta številčnosti njihovega plena, povečanja gozdnih površin ter ugodne zakonodaje njihovo stanje izboljšalo, saj se je večina populacij znova stabilizirala ali pa se povečuje. Napredek je opazen tudi pri evrazijskem risu, ko v prav teh dneh zaznamujemo 50 let od prve naselitve risov v naši državi. V sklopu projekta Life Lynx danes rise spet doseljujejo v Slovenijo in na Hrvaško. Z vsemi temi podatki se obiskovalci seznanijo tudi v Centru o velikih zvereh Dina, ki s svojo vsebino obiskovalcu poda vpogled v skrivnostni svet medveda, volka in risa. Kaj vse je predstavljeno na razstavišču, bo preveril tudi Prvi, ki se v Pivko odpravlja na obisk.
Film velja za eno najbolj ustvarjalnih in prepričljivih umetnosti, saj lahko prikazuje tako resničnost kakor tudi fikcijo. Vse od začetka so ga predvajali predvsem v kinematografih. Klasične kinodvorane so pogosto spominjale na gledališke, moderni centri s sodobno opremo pa imajo lahko več dvoran različnih velikosti in predvajajo več filmskih projekcij hkrati. Leto 2023 v Ljubljani zaznamujejo kar tri za filmsko umetnost pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica javnega zavoda Kinodvor. Kako jih praznujejo in koliko filmskih navdušencev ob razmahu spletnih platform za filme še hodi v kino, je preveril tudi Prvi.
Na območju Jelovice, zavarovanem območju Nature 2000, poteka skupen projekt JeloviZA, s katerim bi partnerji radi oblikovali skupen model upravljanja s sanacijo gozda. Tako bi prispevali k večji podnebni odpornosti Jelovice, kjer so gozdove v preteklosti prizadele številne ujme. Zato bodo z načrtovano sadnjo obnovili prizadete površine. Zavod za varstvo narave je že namestil števce prometa in obiskovalcev, popisali bodo vrste divjega petelina, gozdnega jereba in 3-prstega detla. V projektu, ki ga vodi Cipra, poleg šestih partnerjev sodelujejo tudi občine, lastniki gozdov, lovci in drugi. Z denarjem EGP ga sofinancirajo Islandija, Liechteinstein in Norveška. Sogovorniki: - Katarina Žakelj, Cipra Slovenija - Gašper Kleč, Razvojna agencija Sora Škofja Loka - Irena Mrak, Zavod za gozdove. območna enota Bled - Metod Rogelj, Zavod za varstvo narave, območna enota Kranj. "Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije."
Laufarija v Cerknem je pustni običaj, ki korenini v davni preteklosti, vendar se je skozi stoletja precej spreminjal, usihal in umiral, se znova obujal in aktualiziral. Čez nekaj dni, na debelo, pustno nedeljo, bo tam zasedala Cesarsko-kraljeva sodnija, ko se bo, kot je navada, za vse človeške neumnosti in pregrehe, slabe odločitve, obtožilo Pusta in se mu sodilo. Obsodba je napisana in bo prebrana v cerkljanskem narečju. Tudi v predpustnem času je v Cerknem zelo živahno, saj se po ulicah Cerknega že pojavljajo laufarji.
Na obisku na Ptuju bomo pozornost namenili kurentu, katerega lik in preobrazbo spremljamo že 6 desetletij. Kurentovanje je letos že 63. po vrsti, predstavljamo pa tudi eno od štirih nacionalnih zbirk tradicionalnih pustnih mask, ki si jo lahko ogledamo v pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Življenja si danes skorajda ne moremo predstavljati brez meritev. Z njimi se srečujemo tako rekoč na vsakem koraku: v trgovini, kuhinji, šolah, na fakultetah, pri zdravniku, v avtomobilu, na bencinskih črpalkah, na tehničnih pregledih, v gradbeništvu, industriji, kmetijstvu, pa tudi pri športnih dogodkih. Meritve so sestavni del našega vsakdanjika. Z meritvami, umerjanji in razvojem izdelkov za kontrolo materialov se pri nas že več kot 3 desetletja ukvarja družinsko podjetje Lotrič Meroslovje. Za slabe pol ure vas vabimo v svet meritev in presenečeni boste, kako uporabno je meroslovje.
Duša prleškega človeka je od nekdaj povezana z vinom in konji. Kdo ne pozna lokalnega vinskega posebneža šipona z Ljutomerskih goric in ljutomerskega kasača, tradicionalne slovenske konjske pasme, ki slovi po svoji hitrosti? Konje na tem območju vzrejajo že več stoletij, a letnica 1874 je bila v nečem prelomna. Takrat so namreč v Ljutomeru priredili kasaške dirke, ki živijo še danes. Osemkrat na leto jih pripravijo v mestu ob Ščavnici. Skozi 150-letno zgodovino konjereje in kasaštva se lahko sprehodite v muzeju ljutomerskega kasaškega kluba, ki je v stari klubski stavbi zaživel leta 2012. Dovolj razlogov za radijski obisk na ljutomerskem hipodromu. Z zanimivimi gosti bomo pokukali v muzej, kasaški hlev in se podučili o dirkah z amerikanci, kot so nekdaj rekli ljutomerskim kasačem.
Na prostoru nekdanje vojašnice na Metelkovi je pred dobrima dvema desetletjema začela nastajati Muzejska ploščad Metelkova, katere pomemben član je tudi Slovenski etnografski muzej. A ta ima precej daljšo zgodovino, letos v osrednji nacionalni etnološki muzejski ustanovi praznujejo častitljivih sto let od formalne ustanovitve. Kako je muzej nastal, kako preživel prvo stoletje, kako bodo jubilej proslavili ter kakšen razstavni in preoostali program lahko pričakujemo letos, bo preveril Prvi na obisku v Slovenskem etnografskem muzeju ob 11.30.
Ste že slišali za pivo Adria? Najbrž ne. Najbrž tudi niste vedeli, da je pred 200 leti v Senožečah začela delovati zelo kakovostna in priljubljena pivovarna. Bila je tretja najstarejša na slovenskih tleh, pivo pa je izvažala tudi na druge celine. Njeno pivo je bilo zelo cenjeno tudi na soški fronti. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Senožeče spadale pod italijansko oblast, pa je žalostno propadla. Več o pivovarni, na katero spominjajo le še nekateri ohranjeni predmeti, ki so trenutno razstavljeni v kraju, ki se je nekoč ponašal s kar 26-imi furmanskimi gostilnami, o tem, da se je po količini zvarjenega piva lahko kosala tudi s pivovarnama iz Laškega in iz Ljubljane in še o čem, pa boste izvedeli več, če boste prisluhnili oddaji Prvi na obisku.
Božično-novoletni prazniki so za nami in številni otroci so jih morali zaradi bolezni ali poškodb preživeti v bolniški postelji. V terenski oddaji boste slišali, zakaj so morali nekateri od njih ostati za bolnišničnimi stenami, kako so se spopadali z osamljenostjo, kaj so v prazničnih dneh najbolj pogrešali, kako so jih bodrili njihovi starši in bolnišnično osebje, s kakšnimi dejavnostmi je bolnišnica risala veselje na njihove obraze in kdaj bodo dobili odpustnico ter se vrnili v domače okolje. Bolezen piše različne zgodbe, tudi lepe, tiste temnejše, pa se pogosto dotaknejo tudi medicinskih sester, zdravnic in zdravnikov.
V številnih krajih po državi se po cerkvah in domovih postavljajo jaslice. Že 15 let jih pripravljajo tudi na Gradežu pri Turjaku, kjer je bila tudi številčno največja razstava jaslic v Sloveniji. Običajno so razstavljene po hišah, kapelicah, kleteh, kaščah in na prostem, od centimetrskih do nadnaravnih velikosti. Težko je najti material, iz katerega še niso bile izdelane. Njihovi avtorji so domačini, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav po vsem svetu. Na ogled jaslic na Gradež se tokrat na obisk odpravlja tudi Prvi.
V teh predprazničnih dneh smo odšli na glasbeno obarvan obisk. Prav tja, kjer se mladi glasbeniki izobražujejo. Na Akademijo za glasbo UL, ki je letošnje študijsko leto začela v novih prostorih in sicer v prostorih nekdanje Kazine. Prve pobude o potrebi po visokošolski glasbeni ustanovi pri nas sicer segajo že v leto 1872, ob ustanovitvi ljubljanske Glasbene matice. Šele leta 1919 pa je bil ustanovljen Jugoslovanski konservatorij Glasbene matice v Ljubljani. Danes je Akademija za glasbo povezana s številnimi sorodnimi ustanovami po Evropi in v ZDA.
Maribor ima odslej tudi lutkovni muzej. Odprli so ga minuli teden in deluje kot del mariborskega lutkovnega gledališča, ki bo čez dve leti praznovalo 50-letnico profesionalnega delovanja. Začetki lutkarstva v mestu in okolici pa segajo dobrih sto let v preteklost. O privlačni ponudbi majhnega lutkovnega muzeja, ki sooblikuje kulturni utrip nove Kulturne četrti Minoriti podrobneje ob današnjem obisku v Mariboru.
Vozniki po državi za to zimo še pričakujejo večje snežne padavine. Takšne razmere pomenijo veliko dela za plužno službo. V družbi DARS, ki vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 143 km priključkov, 22 km razcepov in 41 km drugih cest, tudi tokrat poudarjajo, da so na zimo pripravljeni. Za namene posipanja cestišča so zapolnili skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, kjer je ta hip na razpolago skupno več kot 23.000 ton soli. Vseeno plužna služba pogosto posluša očitke, da ceste niso dovolj dobro očiščene oziroma da jih je sneg presenetil. Kako v resnici poteka njihovo delo in s kakšnimi izzivi se spoprijemajo v izrednih razmerah? In nenazadnje, kako poteka evropsko tekmovanje voznikov plugov, je preveril tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk na Avtocestno vzdrževalno bazo Ljubljana.
Tokrat smo se odpravili v Tržič, starodavno rokodelsko mesto, stisnjeno v dolini pod mogočnimi Karavankami. Prvi program je pot zanesla v Tržiški muzej, ki ponuja zgodbe šuštarjev, usnjarjev, kolarjev, barvarjev, tekstilcev in oglarjev. V pritličju Pollakove kajže, ki je pravzaprav stari obrtniški dvorec, smo se sprehodili po Slovenskem smučarskem muzeju, ki hrani najbogatejšo razstavno zbirko o zgodovini alpskega smučanja pri nas. Najnovejša pridobitev je zbirka več kot 500-tih predmetov, ki jih je Tržiškemu muzeju podarila legendarna smučarka Mateja Svet.
Ali veste, kako ločimo ponarejeni bankovec od pravega? Kaj se zgodi z denarjem, ko se ta poškoduje ali izrabi? Kdaj in kako je naša nekdanja valuta, slovenski tolar, dobila ime in kako se uravnava inflacija? Odgovore najdete v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh starosti, ki jih zanima, kako deluje centralna banka, kako je povezana v Evrosistem in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznikov. Prvi na obisku v Muzeju Banke Slovenije!
Vinogradniki in vinarji bodo pojutrišnjem obeležili martinovo, ki pomeni simbolični zaključek del v vinogradu. Na Martinovo ali jesenski pust kot mu tudi pravijo, se vinarji predstavijo s svojim pridelkom - mladim vinom, ki se izvrstno poda k značilnim jedem za ta dan kot so gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Star Slovenski rek pravi, da “Svet' Martin nar'di iz mošta vin”. Na Slovenskem smo svetega Martina začeli častiti v času frankovskega cesarstva. V očeh ljudi je bil Sveti Martin skromen in usmiljen vojščak, ki je z mečem razrezal svoj plašč in njegovo polovico podaril prezeblemu beraču. Precej mlajša je legenda o goseh, ki naj bi z gaganjem izdale skrivališče Svetega Martina slom, ki so ga iskali zato, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa v Toursu. Goske morajo zaradi izdajstva na Martinov god, ki je tudi datum njegovega pogreba, za kazen umreti. Tokrat se odpravljamo le streljaj od Metlike, v Hišo vina Pečarič. Teme pa vino, njegova pridelava in martinove jedi.
Če v počitniških dneh starši najmlajših šolarjev iščete zamisli, kako popestriti dan in združiti prijetno s koristnim, vas vabimo v svet vil in vilincev. Pred kratkim se je na Homcu pri Domžalah odprla nova pravljična pot Vilinski Homec, ki je že osma tovrstna pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Obiskala jo bo naša ekipa, bodite z nami med pol dvanajsto in dvanajsto.
Neveljaven email naslov