Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na območju Jelovice, zavarovanem območju Nature 2000, poteka skupen projekt JeloviZA, s katerim bi partnerji radi oblikovali skupen model upravljanja s sanacijo gozda. Tako bi prispevali k večji podnebni odpornosti Jelovice, kjer so gozdove v preteklosti prizadele številne ujme. Zato bodo z načrtovano sadnjo obnovili prizadete površine. Zavod za varstvo narave je že namestil števce prometa in obiskovalcev, popisali bodo vrste divjega petelina, gozdnega jereba in 3-prstega detla. V projektu, ki ga vodi Cipra, poleg šestih partnerjev sodelujejo tudi občine, lastniki gozdov, lovci in drugi. Z denarjem EGP ga sofinancirajo Islandija, Liechteinstein in Norveška.
Sogovorniki:
- Katarina Žakelj, Cipra Slovenija
- Gašper Kleč, Razvojna agencija Sora Škofja Loka
- Irena Mrak, Zavod za gozdove. območna enota Bled
- Metod Rogelj, Zavod za varstvo narave, območna enota Kranj.
"Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije."
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na območju Jelovice, zavarovanem območju Nature 2000, poteka skupen projekt JeloviZA, s katerim bi partnerji radi oblikovali skupen model upravljanja s sanacijo gozda. Tako bi prispevali k večji podnebni odpornosti Jelovice, kjer so gozdove v preteklosti prizadele številne ujme. Zato bodo z načrtovano sadnjo obnovili prizadete površine. Zavod za varstvo narave je že namestil števce prometa in obiskovalcev, popisali bodo vrste divjega petelina, gozdnega jereba in 3-prstega detla. V projektu, ki ga vodi Cipra, poleg šestih partnerjev sodelujejo tudi občine, lastniki gozdov, lovci in drugi. Z denarjem EGP ga sofinancirajo Islandija, Liechteinstein in Norveška.
Sogovorniki:
- Katarina Žakelj, Cipra Slovenija
- Gašper Kleč, Razvojna agencija Sora Škofja Loka
- Irena Mrak, Zavod za gozdove. območna enota Bled
- Metod Rogelj, Zavod za varstvo narave, območna enota Kranj.
"Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije."
Praznik folklore, glasbe in druženja, povezovanja tradicije in sodobnosti, vseh generacij in različnih kultur, prepletanja domačega in tujega, praznik lepega – tako Belokranjci opišejo Jurjevanje, najstarejši folklorni festival pri nas, ki letos poteka že šestdesetič. Petdnevno dogajanje bo ob jubileju še posebej pestro in bogato. Kakšen je pomen festivala, kako se je razvijal in kaj vse ponuja letos, bo v Črnomlju preverila naša ekipa.
V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji.
Tolminska korita so v Posočju ena od najbolj obiskanih turističnih točk. Ta so letos za obiskovalce odprli dva meseca kasneje kot običajno. V tem času je bil namreč dostop onemogočen in prepovedan zaradi zahtevne sanacije podora v Zatolminu, ki je bil konec januarja usoden za domačina. Podor so predčasno sanirali, še vedno pa je do konca tedna zaprta cesta v Polog. Do takrat še ni mogoče do cerkvice sv. Duha v Javorci, ki nosi znak evropske dediščine. Sogovorniki: - Mateja Leban, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Petra Rovšček, turistična vodnica, Javni zavod za turizem Dolina Soče, - Andrej Fratnik, turistični vodnik in jamar iz jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin. Na terenu sta dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak in tonski tehnik Franci Moder.
Prvi bo na obisku v stoletja starem slovitem zdraviliškem mestu, ki so ga v preteklosti obiskale tudi evropske kronane glave. V Rogaški Slatini lepoto in večno mladost še zmeraj iščejo petičneži iz vseh koncev in krajev ter se domov vračajo tudi s prestižnimi steklenimi izdelki. Vrelce mineralne vode so tu odkrili že davno, saj so omenjeni že v 12. stoletju. Začetek razvoja zdravilišč pa sega v leto 1676, ko so ob vrelcu postavili prvo gostišče. Zadnji teden pa se ponašajo še z najvišjo stavbo v Sloveniji – s 106 metrom visokim stolpom Kristal.
Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!
Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.
Bi želeli občutiti moč in hlad burje? Vas zanima, kako zveni ruj in kako diši Kras? Vabljeni s Prvim na obisk v kraški biser, kjer je pred kratkim svoj drugi rojstni dan praznoval Muzej Grad Štanjel. Interaktivna razstava v njem je nekaj posebnega, saj gradi na izkustvenem doživljanju Krasa ter njegove narave in kulture prek vseh čutov.
Tradicijo prvega maja tudi na Gorenjskem ohranjajo številni kraji. Tako so že zjutraj oživele priljubljene prvomajske točke: Jošt nad Kranjem, Šobec, Pristava, Kamniška Bistrica. Srečanje na Križni gori, kamor radi prihajajo pohodniki, ki povezujejo rekreacijo s prazničnim sporočilom prvega maja, pa tradicionalno organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.
V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.
Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl.
V teh dneh Gospodarsko razstavišče v Ljubljani praznuje 70-letnico obstoja. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav. Prizorišče, ki ga je v vseh teh letih obiskalo več kot 35 milijonov ljudi, je postalo vodilni prireditveni center v državi. Vse do zgraditve dvorane Tivoli so na njem potekala številna svetovna športna prvenstva. Leta 1956 je imela nacionalna televizija tam postavljen svoj prvi studio, v katerem je nastopal tudi Frane Milčinski - Ježek. Leta 1959 je v dvorani Kupola nastopal znameniti kralj džeza Louis Armstrong, pet let pozneje pa je na Slovenski popevki Marjana Deržaj zapela nepozabno Poletno noč. Tudi v zadnjih letih se na Gospodarskem razstavišču obiskovalcem predstavljajo številna znana imena. Kakšni spomini so še vezani na to lokacijo in s kakšnimi izzivi se v industriji srečanj soočajo danes, bo preveril tudi Prvi, ki se na Gospodarsko razstavišče odpravlja na obisk.
V tednu, ko se začenja pomlad, naš največji raziskovalni inštitut - Inštitut Jožef Stefan, tradicionalno odpre svoja vrata. Potekajo namreč Štefanovi dnevi, v spomin na najpomembnejšega slovenskega fizika, po katerem inštitut nosi svoje ime. Kaj vse se dogaja na ljubljanskem Vič, bomo preverili od blizu. Prvi na obisku gre danes na Inštitut Jožef Stefan in bo pri znanstvenikih in znanstvenicah z zelo različnih področij iz prve roke preveril, kaj vse se na inštitutu raziskuje in kaj lahko tudi sami izveste, če se odpravite tja.
Ribogojstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, saj njegove korenine segajo v 19-stoletje. Začetnik moderne akvakulture pri nas je Ivan Franke, ki je leta 1881 opravil prvo umetno vzrejo postrvi. V slovenskih ribogojnicah vzrejamo predvsem salmonidne oziroma postrvje vrste rib kot so šarenka, potočna zlatovčica in potočna postrv. Med okoli 80-imi hladnovodnimi ribogojnicami v Sloveniji je tudi Ribogojnica Obrh na Vrhniki pri Ložu v Loški dolini. Prvi se tokrat odpravlja v ta skriti kotiček Notranjske.
Slovenci se lahko pohvalimo z dolgo in bogato čebelarsko tradicijo. Naši čebelarji kot odlični strokovnjaki slovijo po vsem svetu, zaslužni so za svetovni dan čebel, bolj natančno označevanje porekla medu in številne druge uspešne pobude. V februarju so dosegli nov uspeh: naša država je bila izbrana za sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Kaj to pomeni za Slovenijo, kakšne bodo naloge nove zveze, pa tudi kakšna sezona se čebelarjem obeta letos, je naša ekipa preverila v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Prvi se tokrat na obisk odpravlja v vas Lanišče v občini Škofljica, kjer so, kot pove že ime, nekoč množično sejali lan. Znanje pridelave in predelave te večstransko uporabne rastline se je sčasoma izgubilo, pred dobrimi petnajstimi leti pa sta se tradicionalnega postopka spet lotila zakonca Ivanka in Janez Skubic. Za svoje oživljanje kulturne dediščine in prenos le-te na mlajše generacije sta lani prejela priznanje Naša Slovenija, lan pa je postal tudi pomemben del turistične ponudbe vasi in občine.
Ste vedeli, da vsak let na nebu spremljajo izkušeni kontrolorji zračnega prometa, ki skrbijo za varnost in učinkovitost letalskega prometa? V tokratni oddaji razkrivamo različne vidike dela kontrolorjev, od stresa in pritiska, ki ga doživljajo med operacijami, do njihove vloge pri uporabi najnovejše tehnologije za letalski nadzor. Kontrolorja iz območne kontrole zračnega prometa na Zgornjem Brniku bosta delila izkušnje in zgodbe iz svojega delovnega okolja, pri tem pa razkrila tudi skrite in manj lepe plati tega poklica, ki je zaradi zahtevnosti in odgovornosti rezerviran le za peščico.
6.500 kvadratnih metrov, 36 milijonov evrov, 160 raziskovalk in raziskovalcev, sodelavk in sodelavcev
Pust je vedno bil, je in bo. Za pusta so maske še posebno obvezne in to bo v prihodnjih dneh očitno. V Butalah pa bo letos završalo kot v panju. Kmalu bo Čebelji zlet z rojem kranjskih sivk in butalskimi čebelarji. Govorimo o pustnem karnevalu v Cerknici, na katerem ne bodo manjkale tradicionalne velike figure s pramaterjo Uršulo in njeno potomko Lizo na čelu. Prikazale se bodo tudi druge lokalne etnografske in preostale pustne skupine iz Slovenije. Kako gredo priprave in kaj vse pripravlja Pustno društvo Cerknica, da bi uspešno pregnalo zimo, bo izvedel tudi Prvi, ki se v Cerknico odpravlja na obisk.
Neveljaven email naslov