Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Andre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Jose zaradi jezikovnih ovir ob prihodu ni našel zaposlitve, zato je ustanovil svoje podjetje. Slovenščina mu še vedno, tudi po 13-ih letih bivanja pri nas, povzroča kar nekaj preglavic.
“Veliko ljudi mi reče, da bi moral zdaj že dobro govoriti, ker sem že toliko časa tukaj. Morda se zdi, kot da sem slab tujec – ampak bil sem na Triglavu, torej sem pravi Slovenec! Če mi kdo oporeka zaradi jezika, mu rečem: hej, pojdiva najprej na Triglav!”
Ustanovil je co-working prostor v Murski Soboti, je organizator Fear&Fail konferenc, njegovo podjetje pripravlja potovanja za podjetnike, ki želijo v tujini navezati nove poslovne povezave. Tudi za Slovence si želi, da bi bili večji avanturisti.
“Zakaj gredo vedno vsi na morje na Hrvaško? Zakaj ne na sever, zakaj ne v Avstrijo k jezerom ali pa v Köbenhavn,” se sprašuje in doda še eno tipično slovensko lastnost.
“Slovenci vedno čakate na navodila. Vsi me vedno prosijo za strukturo projekta. Če ne določiš točno, kaj mora biti narejeno, nastane vrzel, ni iniciative, da bi zapolnila luknje. Sem iz Južne Amerike, po naravi sem strasten, improviziram, imam mnogo idej – torej sem čisto nasprotje strukture.”
Slovenija omogoča dobro podjetniško okolje, sploh če ga primerjamo z njegovo domovino Perujem.
“Morate iti v Peru, da bi videli, kako je tam težko! Če tukaj izgubim službo in bankrotiram, imajo moji otroci še vedno hrano in še lahko gredo v šolo. V Limi to ne bi bilo mogoče.”
Ob koncu pogovora Jose doda, da v Sloveniji ni nikoli občutil diskriminacije do tujcev. In čeprav je moral zaradi življenja na drugi strani sveta izpustiti veliko družinskih porok in podobnih dogodkov, ni žalosten. Nasprotno: izjemno ponosen je, da lahko svoje prijatelje gosti v Sloveniji.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Andre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Jose zaradi jezikovnih ovir ob prihodu ni našel zaposlitve, zato je ustanovil svoje podjetje. Slovenščina mu še vedno, tudi po 13-ih letih bivanja pri nas, povzroča kar nekaj preglavic.
“Veliko ljudi mi reče, da bi moral zdaj že dobro govoriti, ker sem že toliko časa tukaj. Morda se zdi, kot da sem slab tujec – ampak bil sem na Triglavu, torej sem pravi Slovenec! Če mi kdo oporeka zaradi jezika, mu rečem: hej, pojdiva najprej na Triglav!”
Ustanovil je co-working prostor v Murski Soboti, je organizator Fear&Fail konferenc, njegovo podjetje pripravlja potovanja za podjetnike, ki želijo v tujini navezati nove poslovne povezave. Tudi za Slovence si želi, da bi bili večji avanturisti.
“Zakaj gredo vedno vsi na morje na Hrvaško? Zakaj ne na sever, zakaj ne v Avstrijo k jezerom ali pa v Köbenhavn,” se sprašuje in doda še eno tipično slovensko lastnost.
“Slovenci vedno čakate na navodila. Vsi me vedno prosijo za strukturo projekta. Če ne določiš točno, kaj mora biti narejeno, nastane vrzel, ni iniciative, da bi zapolnila luknje. Sem iz Južne Amerike, po naravi sem strasten, improviziram, imam mnogo idej – torej sem čisto nasprotje strukture.”
Slovenija omogoča dobro podjetniško okolje, sploh če ga primerjamo z njegovo domovino Perujem.
“Morate iti v Peru, da bi videli, kako je tam težko! Če tukaj izgubim službo in bankrotiram, imajo moji otroci še vedno hrano in še lahko gredo v šolo. V Limi to ne bi bilo mogoče.”
Ob koncu pogovora Jose doda, da v Sloveniji ni nikoli občutil diskriminacije do tujcev. In čeprav je moral zaradi življenja na drugi strani sveta izpustiti veliko družinskih porok in podobnih dogodkov, ni žalosten. Nasprotno: izjemno ponosen je, da lahko svoje prijatelje gosti v Sloveniji.
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov