Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat poslušamo EP ploščo "A side of the Story" mlade novomeške skupine MRFY, z nami pa se pogovarja pevec in kitarist skupine Gregor Strasbergar.
Poslušamo EP ploščo novomeških indierockerjev A side of the Story
S Pesmijo v žepu se nam v tokratni oddaji pridružuje mlada novomeška zasedba MRFY. Sestavljajo jo vokalist in kitarist Gregor Strasbergar, kitarist Tomaž Zupančič, baskitarist Lenart Merlin in bobnar Rok Klobučar. Gregor, ki je hkrati tudi avtor pesmi, bo v imenu benda predstavil njihovo malo ploščo A side of the Story.
Svojo glasbo zdaj aktivno predstavljajo po vsej Sloveniji in se potrudijo za vsak koncert posebej:
“Potem se ti zdi, kot da vse to, kar si vložil, pa vsa ta odrekanja ali pa neka predanost se ti potem poplača. In ta občutek je res hud, ampak ne traja pa dolgo. To je potem ta, ne vem, ali bi rekel problem ali tudi v bistvu dobra stvar, da pač se imaš ful hudo potem tisti večer, ko si naredil dober špil, potem drugi dan te pa zabije. Pa si potem spet v neki čudni melanholiji … Je pa produktivno potem.”
Gregor Strasbergar
MRFY k glasbi pristopa kot k priložnosti za celostno zgodbo; veliko pozornosti namreč fantje posvečajo tudi multimedijskim vsebinam. Vendar, kot pravijo, ni nevarnosti, da bi ob tem glasba ostala v ozadju:
“Vsak predalček zase se zapolni. Ni zdaj tukaj en predal pa ko je napolnjen, potem ni več prostora. Imaš predal za muziko, predal za videe, predal za socialna omrežja in v vsakem tem predalčku imamo mi neke svoje fore, nek svoj izraz. In se mi zdi, da skupek vsega tega je potem MRFY. In to ljudje cenijo oziroma jim je kul.”
Gregor Strasbergar
Tokrat poslušamo EP ploščo "A side of the Story" mlade novomeške skupine MRFY, z nami pa se pogovarja pevec in kitarist skupine Gregor Strasbergar.
Poslušamo EP ploščo novomeških indierockerjev A side of the Story
S Pesmijo v žepu se nam v tokratni oddaji pridružuje mlada novomeška zasedba MRFY. Sestavljajo jo vokalist in kitarist Gregor Strasbergar, kitarist Tomaž Zupančič, baskitarist Lenart Merlin in bobnar Rok Klobučar. Gregor, ki je hkrati tudi avtor pesmi, bo v imenu benda predstavil njihovo malo ploščo A side of the Story.
Svojo glasbo zdaj aktivno predstavljajo po vsej Sloveniji in se potrudijo za vsak koncert posebej:
“Potem se ti zdi, kot da vse to, kar si vložil, pa vsa ta odrekanja ali pa neka predanost se ti potem poplača. In ta občutek je res hud, ampak ne traja pa dolgo. To je potem ta, ne vem, ali bi rekel problem ali tudi v bistvu dobra stvar, da pač se imaš ful hudo potem tisti večer, ko si naredil dober špil, potem drugi dan te pa zabije. Pa si potem spet v neki čudni melanholiji … Je pa produktivno potem.”
Gregor Strasbergar
MRFY k glasbi pristopa kot k priložnosti za celostno zgodbo; veliko pozornosti namreč fantje posvečajo tudi multimedijskim vsebinam. Vendar, kot pravijo, ni nevarnosti, da bi ob tem glasba ostala v ozadju:
“Vsak predalček zase se zapolni. Ni zdaj tukaj en predal pa ko je napolnjen, potem ni več prostora. Imaš predal za muziko, predal za videe, predal za socialna omrežja in v vsakem tem predalčku imamo mi neke svoje fore, nek svoj izraz. In se mi zdi, da skupek vsega tega je potem MRFY. In to ljudje cenijo oziroma jim je kul.”
Gregor Strasbergar
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov