Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih informacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera
V soboto so na zagrebških ulicah potekali protesti za svobodno novinarstvo. Novinarjem so se na njih pridružile številne nevladne organizacije, opozicijske stranke in umetniki, opozorili so na cenzuro in pregone novinarjev, vlado pa so pozvali, naj končno začne resno jemati njihove težave. Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard pravi, da na hrvaških sodiščih trenutno poteka 1163 tožb zoper novinarje, večinoma so jih vložili politiki, sodniki, razne javne institucije ter tudi medijske hiše, ki zaposlujejo tožene novinarje, denimo HRT, ki ima v teku 36 tožb:
“Sodne tožbe so sredstvo pritiska na novinarje. Tožijo jih, ker so objavili resnico, ki nekomu ni bila po volji. Tožijo tudi zaradi satire.”
“Sistem javnih služb na Hrvaškem ne deluje, saj so dolgo zaposlovali politično primerne ljudi, ki pa niso strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo,” pravi Tanja Borčič Bernard, kar se je izkazalo tudi v primeru očeta, ki je pretekli teden na Pagu z balkona vrgel štiri otroke:
“Mediji zdaj raziskujejo to zgodbo in izkazalo se je, da so enega otroka tej družini že odvzeli. Mati ima otroka iz prvega zakona. V povezavi s tem otrokom so mater in očima pristojne službe ocenile kot neprimerna za starša. Enega otroka so jima torej odvzeli, štiri pustili. Če ti vzamejo enega od petih otrok, potem verjetno nisi dober starš niti ostali petim.”
Poškodovani otroci sicer dobro okrevajo, direktorica zadarskega centra za socialno skrb pa je zaradi opisnih odločitev dobila odpoved.
“Res neverjetne stvari se dogajajo tu. Včasih se ob prebiranju naslovnic časopisov vprašam, kje živimo,” opisuje zagrebška sodelavka, ki navaja še primer upokojenega hrvaškega vojnega ordinarija, ki je pred verniki nedavno govoril o splavu:
“Ta je za cerkev seveda nesprejemljiv. Da bi bil ordinarij bolj prepričljiv, pa je med mašo dejal, da se iz mesa splavljenih otrok izdelujejo najdražji parfumi na svetu.”
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih informacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera
V soboto so na zagrebških ulicah potekali protesti za svobodno novinarstvo. Novinarjem so se na njih pridružile številne nevladne organizacije, opozicijske stranke in umetniki, opozorili so na cenzuro in pregone novinarjev, vlado pa so pozvali, naj končno začne resno jemati njihove težave. Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard pravi, da na hrvaških sodiščih trenutno poteka 1163 tožb zoper novinarje, večinoma so jih vložili politiki, sodniki, razne javne institucije ter tudi medijske hiše, ki zaposlujejo tožene novinarje, denimo HRT, ki ima v teku 36 tožb:
“Sodne tožbe so sredstvo pritiska na novinarje. Tožijo jih, ker so objavili resnico, ki nekomu ni bila po volji. Tožijo tudi zaradi satire.”
“Sistem javnih služb na Hrvaškem ne deluje, saj so dolgo zaposlovali politično primerne ljudi, ki pa niso strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo,” pravi Tanja Borčič Bernard, kar se je izkazalo tudi v primeru očeta, ki je pretekli teden na Pagu z balkona vrgel štiri otroke:
“Mediji zdaj raziskujejo to zgodbo in izkazalo se je, da so enega otroka tej družini že odvzeli. Mati ima otroka iz prvega zakona. V povezavi s tem otrokom so mater in očima pristojne službe ocenile kot neprimerna za starša. Enega otroka so jima torej odvzeli, štiri pustili. Če ti vzamejo enega od petih otrok, potem verjetno nisi dober starš niti ostali petim.”
Poškodovani otroci sicer dobro okrevajo, direktorica zadarskega centra za socialno skrb pa je zaradi opisnih odločitev dobila odpoved.
“Res neverjetne stvari se dogajajo tu. Včasih se ob prebiranju naslovnic časopisov vprašam, kje živimo,” opisuje zagrebška sodelavka, ki navaja še primer upokojenega hrvaškega vojnega ordinarija, ki je pred verniki nedavno govoril o splavu:
“Ta je za cerkev seveda nesprejemljiv. Da bi bil ordinarij bolj prepričljiv, pa je med mašo dejal, da se iz mesa splavljenih otrok izdelujejo najdražji parfumi na svetu.”
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov