Naša notranja biološka ura uravnava ritem spanja in budnosti, narekuje izločanje hormonov, nihanje krvnega tlaka in telesne temperature. Tej uri strokovno rečemo tudi molekularni mehanizem cirkadianega ritma oziroma dnevno-nočnega ritma. V tem 24-urnem ritmu se sprošča hormon teme oziroma melatonin. To pomeni, da ga imamo sredi noči največ, zjutraj že manj. Njemu nasproten je kortizol, ki ga imamo največ podnevi.

Vsi imamo svojo notranjo biološko uro, ki določa raven energije čez dan

Naša notranja biološka ura uravnava ritem spanja in budnosti, narekuje izločanje hormonov, nihanje krvnega tlaka in telesne temperature. Tej uri strokovno rečemo tudi molekularni mehanizem cirkadianega ritma oziroma dnevno-nočnega ritma. V tem 24-urnem ritmu se sprošča hormon teme oziroma melatonin. To pomeni, da ga imamo sredi noči največ, zjutraj že manj. Njemu nasproten je kortizol, ki ga imamo največ podnevi, pove Damijana Rozman, prof. biokemije in molekularne biologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki deluje tudi na Centru za funkcijsko genomiko in bio-čipe ter na Inštitutu za biokemijo. 

“Idealno bi bilo, če bi imeli svoj notranji ritem tako postavljen, da je ponoči tudi za naš organizem noč in podnevi dan.”

Tisti, ki so jutranji tipi, imajo vrh melatonina pomaknjen v zgodnje nočne ure. Ko ta koncentracija melatonina pade, se zbudijo. Nasprotno je pri večernih tipih, ki imajo vrh tega hormona zamaknjen in so zato pozneje zaspani.

Na vprašanje, ali ste jutranja ali nočna ptica, med mimoidočimi na ljubljanskih ulicah dobimo zelo različne odgovore:

“Zmeraj sem zvečer bolj pripravljena recimo za kakšno pospravljanje.”

“Danes sem bil do dveh zjutraj pokonci, ker sem delal. In to mi paše. Recimo moja punca je pa jutranja. Ona ob petih zjutraj vstane in se uči, spat pa gre potem že ob 21.00.”

“Sem bolj nočna, ker sem imela včasih tak poklic in še vedno hodim pozno spat. Zjutraj pa potem zelo zgodaj vstanem. Zame je 3–4 ure spanca maksimalno.”