Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogosteje uporabljani koledarji so gregorijanski, muslimanski in kitajski, najstarejši je hebrejski
Po svetu uporabljamo približno 40 različnih koledarjev. Nekateri so lunarni, drugi sončni, nekateri pa kombinirani in torej sončno-lunarni. Gregorijanski, islamski in kitajski so tisti, ki so najpogosteje uporabljani, najstarejši pa je hebrejski koledar. Ta je, podobno kot drugi koledarji, tesno povezan z religijo. Nastal naj bi pred 5780 leti; to je leto, ki ga Judje povezujejo z nastankom sveta. Najprej je bil le usten, od 4. stoletja našega štetja tudi zapisan, pojasnjuje dr. Bojan Zadravec:
“Razlika med solarnim in lunarnim letom je približno deset dni. Zato se v židovskem koledarju na vsakih 19 let pojavi sedem prestopnih let. To je vsako 3., 6., 8., 11., 14., 17. in 19. leto. Doda se vedno zadnji mesec v letu. To leto pa se imenuje tudi “noseče” leto, saj ima en dodaten mesec.”
V zanimivem položaju se lahko znajde popotnik, ki odpotuje denimo v katero od azijskih držav, saj v nekaterih hkrati uporabljajo različne koledarje. To je na nedavnem potovanju na Bali opazila Monika Kern:
“V eni od tamkajšnji prodajaln sem iskala rokovnike za leto, ki prihaja. Za prodajalcem na steni sem opazila res kompleksen koledar, ki je zelo drugačen od našega. Prodajalec mi je razložil, da je to balijski koledar. Tako kot naš ima 12 mesecev. Po večini je v enem mesecu 30 dni, a ne nujno. Na njem je zelo natančno napisano, kdo goduje tisti dan. Hkrati pa tudi, kaj se sme in česa ne sme delati na posamezen dan. Peti januar 2020 tako na primer ni dober dan za popravljanje elektronskih naprav.”
Na koledarju je sicer pet različnih letnic. “Na vrhu koledarja je zapisano kitajsko, muslimansko, balijsko, javansko in gregorijansko leto. Prebivalci Balija pa bodo s 1. januarjem 2020 vstopili v leto 1941. So pretežno hindujci, ampak gre za drugačno vejo hinduizma kot v Indiji. Sosednja otočja so pretežno muslimanska. Ta hindujsko-muslimanska simbioza pa je vidna tudi na tem koledarju.”
Najpogosteje uporabljani koledarji so gregorijanski, muslimanski in kitajski, najstarejši je hebrejski
Po svetu uporabljamo približno 40 različnih koledarjev. Nekateri so lunarni, drugi sončni, nekateri pa kombinirani in torej sončno-lunarni. Gregorijanski, islamski in kitajski so tisti, ki so najpogosteje uporabljani, najstarejši pa je hebrejski koledar. Ta je, podobno kot drugi koledarji, tesno povezan z religijo. Nastal naj bi pred 5780 leti; to je leto, ki ga Judje povezujejo z nastankom sveta. Najprej je bil le usten, od 4. stoletja našega štetja tudi zapisan, pojasnjuje dr. Bojan Zadravec:
“Razlika med solarnim in lunarnim letom je približno deset dni. Zato se v židovskem koledarju na vsakih 19 let pojavi sedem prestopnih let. To je vsako 3., 6., 8., 11., 14., 17. in 19. leto. Doda se vedno zadnji mesec v letu. To leto pa se imenuje tudi “noseče” leto, saj ima en dodaten mesec.”
V zanimivem položaju se lahko znajde popotnik, ki odpotuje denimo v katero od azijskih držav, saj v nekaterih hkrati uporabljajo različne koledarje. To je na nedavnem potovanju na Bali opazila Monika Kern:
“V eni od tamkajšnji prodajaln sem iskala rokovnike za leto, ki prihaja. Za prodajalcem na steni sem opazila res kompleksen koledar, ki je zelo drugačen od našega. Prodajalec mi je razložil, da je to balijski koledar. Tako kot naš ima 12 mesecev. Po večini je v enem mesecu 30 dni, a ne nujno. Na njem je zelo natančno napisano, kdo goduje tisti dan. Hkrati pa tudi, kaj se sme in česa ne sme delati na posamezen dan. Peti januar 2020 tako na primer ni dober dan za popravljanje elektronskih naprav.”
Na koledarju je sicer pet različnih letnic. “Na vrhu koledarja je zapisano kitajsko, muslimansko, balijsko, javansko in gregorijansko leto. Prebivalci Balija pa bodo s 1. januarjem 2020 vstopili v leto 1941. So pretežno hindujci, ampak gre za drugačno vejo hinduizma kot v Indiji. Sosednja otočja so pretežno muslimanska. Ta hindujsko-muslimanska simbioza pa je vidna tudi na tem koledarju.”
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov