Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekoč so življenje poskušali podaljševati z napoji, danes z zamrzovanjem
Alkimistični napoji, ki so vsebovali tudi škodljive in rakotvorne spojine, vbrizgavanje telesnih tekočin različnih živali, kopanje in transfuzija krvi mladih ljudi – to so nekateri od načinov, na katere smo ljudje v preteklosti poskušali podaljšati svoje življenje. Tudi danes smo še v iskanju čudežnega eliksirja. Nekateri se ozirajo k meduzam, ki ima zavidljive sposobnosti regeneracije in pomlajevanja svojih celic, drugi s tem namenom spijo na elektromagnetnih žimnicah, tretji so prepričani, da je starost le bolezen in zato na dan užijejo tudi do 150 tablet. Relativno veliko zanimanja je tudi za krioniko – metodo, s katero poskušajo ljudi in tudi druge sesalce po smrti ohraniti pri nizki temperaturi z namenom, da bi jih v prihodnosti na nek način oživili oz. prebudili.
A vprašanje človekove minljivosti, se ne dotika le človekovega telesa, poudarja dr. filozofije Davor Peršič:
“Mnogi so mnenja, da je absurdno, da se življenje konča s fizično smrtjo. Danes obstajajo različni načini podaljševanja življenja – z operacijami, tabletami. A to ni nekaj, kar bo rešilo vprašanje večnega. Je le nadomestek za naše soočenje s smrtjo. Tisto, kar je večno, pa so ideje. To je naša zapuščina, ne telo.”
So pa na človeško minljivost v zgodovini gledali različno. “O neumrljivosti duše so pričeli razmišljati v 6. stoletju pred našim štetjem. Poudarjali so duhovno plat in ne materialne. Ideje so bile pogosto povezane z verovanji. Z Rimljani in širjenjem krščanstva se je pojavil občutek, da je tudi v človeku nekaj božanskega. Pozneje pa človek postaja vse bolj individualen. V srednjem veku tako človek prvič s svojimi lastnimi silami vstopa na to področje,” pojasni Peršič.
Poleg dr. Peršiča boste na posnetku iz jutranjega programa slišali tudi, kako je 117. rojstni dan praznovala najstarejša Zemljanka, kakšna je pričakovana življenjska doba v Sloveniji, kako so nekoč poskušati podaljševati življenje predvsem človeškega telesa ter kako to poskušamo danes. Za mnenje o tem, ali bi želeli živeti večno, pa smo vprašali najmlajše in naše poslušalce.
Nekoč so življenje poskušali podaljševati z napoji, danes z zamrzovanjem
Alkimistični napoji, ki so vsebovali tudi škodljive in rakotvorne spojine, vbrizgavanje telesnih tekočin različnih živali, kopanje in transfuzija krvi mladih ljudi – to so nekateri od načinov, na katere smo ljudje v preteklosti poskušali podaljšati svoje življenje. Tudi danes smo še v iskanju čudežnega eliksirja. Nekateri se ozirajo k meduzam, ki ima zavidljive sposobnosti regeneracije in pomlajevanja svojih celic, drugi s tem namenom spijo na elektromagnetnih žimnicah, tretji so prepričani, da je starost le bolezen in zato na dan užijejo tudi do 150 tablet. Relativno veliko zanimanja je tudi za krioniko – metodo, s katero poskušajo ljudi in tudi druge sesalce po smrti ohraniti pri nizki temperaturi z namenom, da bi jih v prihodnosti na nek način oživili oz. prebudili.
A vprašanje človekove minljivosti, se ne dotika le človekovega telesa, poudarja dr. filozofije Davor Peršič:
“Mnogi so mnenja, da je absurdno, da se življenje konča s fizično smrtjo. Danes obstajajo različni načini podaljševanja življenja – z operacijami, tabletami. A to ni nekaj, kar bo rešilo vprašanje večnega. Je le nadomestek za naše soočenje s smrtjo. Tisto, kar je večno, pa so ideje. To je naša zapuščina, ne telo.”
So pa na človeško minljivost v zgodovini gledali različno. “O neumrljivosti duše so pričeli razmišljati v 6. stoletju pred našim štetjem. Poudarjali so duhovno plat in ne materialne. Ideje so bile pogosto povezane z verovanji. Z Rimljani in širjenjem krščanstva se je pojavil občutek, da je tudi v človeku nekaj božanskega. Pozneje pa človek postaja vse bolj individualen. V srednjem veku tako človek prvič s svojimi lastnimi silami vstopa na to področje,” pojasni Peršič.
Poleg dr. Peršiča boste na posnetku iz jutranjega programa slišali tudi, kako je 117. rojstni dan praznovala najstarejša Zemljanka, kakšna je pričakovana življenjska doba v Sloveniji, kako so nekoč poskušati podaljševati življenje predvsem človeškega telesa ter kako to poskušamo danes. Za mnenje o tem, ali bi želeli živeti večno, pa smo vprašali najmlajše in naše poslušalce.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov