Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S smrtjo kijevskega velikega kneza se je leta 1054 začel propad velike kneževine. Jaroslavu je uspelo rusko dinastijo s porokami povezati z vodilnimi evropskimi vladarskimi družinami, Kijev pa je postal duhovno in kulturno središče Rusije. V njegovem času so zgradili Zofijino katedralo, v kateri so najstarejši ruski mozaiki in freske.
V Velesovem je na današnji dan leta 1874 umrl duhovnik, pesmar in pripovednik Jurij Varl. Fužinarska družina mu je v rodni Kropi omogočila šolanje. Po bogoslovju v Ljubljani je služboval tudi v Vipavi in Idriji ter Velesovem. Bil je poverjenik Slovenske matice, organiziral je zbiranje pomoči kroparskim žebljarjem ob koleri leta 1855.
Na Bledu se je na današnji dan leta 1919 rodil izumitelj Peter Florjančič. V Kranju je končal tekstilno šolo in že kot dijak imel svojo manufakturo, o kateri je leta 2013 v pogovoru z Matejem Rodelo povedal dalet. Leta 1943 je odšel v Švico in se preživljal z izumi. Sodeloval je pri razvoju stroja za odstranjevanje snega, konstruiral vžigalnik za Dunhill, naredil prvo plastično zadrgo, parfumski razpršilec, stroj za brizganje plastike. Je avtor več kot 400 izumov. Živel in delal je še v Franciji, Italiji in Avstriji, kjer je imel tudi restavracijo v Garmisch Partenkirchnerju. Karpo Godina je o njegovem življenju posnel film, Edo Marinček je napisal knjigo Skok v smetano. Marca lani ga je v rubriki Dobra zgodba Matej Rodela povprašal za nasvet mladim podjetnikom dalet
Krajša, domača oblika imena Jákob Jáka je dobila predvsem na severu izpeljano ljubkovalno obliko Jakl, Jokl, odkoder so izpeljane priimkovne oblike Jak, Jakc, Jáki, Jákič, Jaklín, Jáklič, Jákša, Jakše`, Jaksétič. Na zahodni meji srečamo tudi vrsto hibridnih priimkovnih oblik, v katerih se premešajo slovenske in furlanske značilnosti Iacoléttig, Jakomín, Jakulín, Jakús, in končno na istrski strani še Giacaz in Giacovaz. Fašisti so Jakliča preimenovali v Di Giacomo.
.
V Altoni se je na današnji dan leta 1774 rodil organist in skladatelj Christoph Ernst Friedrich Weyse. V Kopenhagnu je po konačnem študiju postal organist in kasneje dvorni skladatelj. Napisal je 7 simfonij, najbolj znan pa je njegov zbrovski opus. Njegovo glasbo prežema danska ljudska motivika. Prisluhnimo odlomku 7. simfonije. Posnel jo je orkester Det Kongelige Kapel z dirigentom Michaelom Schonwandtom dalet
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
S smrtjo kijevskega velikega kneza se je leta 1054 začel propad velike kneževine. Jaroslavu je uspelo rusko dinastijo s porokami povezati z vodilnimi evropskimi vladarskimi družinami, Kijev pa je postal duhovno in kulturno središče Rusije. V njegovem času so zgradili Zofijino katedralo, v kateri so najstarejši ruski mozaiki in freske.
V Velesovem je na današnji dan leta 1874 umrl duhovnik, pesmar in pripovednik Jurij Varl. Fužinarska družina mu je v rodni Kropi omogočila šolanje. Po bogoslovju v Ljubljani je služboval tudi v Vipavi in Idriji ter Velesovem. Bil je poverjenik Slovenske matice, organiziral je zbiranje pomoči kroparskim žebljarjem ob koleri leta 1855.
Na Bledu se je na današnji dan leta 1919 rodil izumitelj Peter Florjančič. V Kranju je končal tekstilno šolo in že kot dijak imel svojo manufakturo, o kateri je leta 2013 v pogovoru z Matejem Rodelo povedal dalet. Leta 1943 je odšel v Švico in se preživljal z izumi. Sodeloval je pri razvoju stroja za odstranjevanje snega, konstruiral vžigalnik za Dunhill, naredil prvo plastično zadrgo, parfumski razpršilec, stroj za brizganje plastike. Je avtor več kot 400 izumov. Živel in delal je še v Franciji, Italiji in Avstriji, kjer je imel tudi restavracijo v Garmisch Partenkirchnerju. Karpo Godina je o njegovem življenju posnel film, Edo Marinček je napisal knjigo Skok v smetano. Marca lani ga je v rubriki Dobra zgodba Matej Rodela povprašal za nasvet mladim podjetnikom dalet
Krajša, domača oblika imena Jákob Jáka je dobila predvsem na severu izpeljano ljubkovalno obliko Jakl, Jokl, odkoder so izpeljane priimkovne oblike Jak, Jakc, Jáki, Jákič, Jaklín, Jáklič, Jákša, Jakše`, Jaksétič. Na zahodni meji srečamo tudi vrsto hibridnih priimkovnih oblik, v katerih se premešajo slovenske in furlanske značilnosti Iacoléttig, Jakomín, Jakulín, Jakús, in končno na istrski strani še Giacaz in Giacovaz. Fašisti so Jakliča preimenovali v Di Giacomo.
.
V Altoni se je na današnji dan leta 1774 rodil organist in skladatelj Christoph Ernst Friedrich Weyse. V Kopenhagnu je po konačnem študiju postal organist in kasneje dvorni skladatelj. Napisal je 7 simfonij, najbolj znan pa je njegov zbrovski opus. Njegovo glasbo prežema danska ljudska motivika. Prisluhnimo odlomku 7. simfonije. Posnel jo je orkester Det Kongelige Kapel z dirigentom Michaelom Schonwandtom dalet
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov