Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z otvoritvijo Sueškega prekopa so se egiptovska mesta začela hitro razvijati, zlasti Aleksandrija. Prihod premožnih družin iz Evrope je odprl trg pomožnega osebja, tako je leta 1899 v Egiptu živelo že več kot 7 tisoč 700 Slovenk in 300 Slovencev. Na današnji dan leta 1884 je goriška Soča objavila kritičen članek o goriških dojiljah v Egiptu, ki se jih je oprijel vzdevek Aleksandrinke. O tem je v romanu Grenko morje pisal tudi Marjan Tomšič in ob izidu leta 2003 povedal dalet
V Cerknem se je na današnji dan leta 1939 rodil glasbeni urednik Rihard Lahajnar. Po končani gimnaziji se je odločil za študij na pedagoški akademiji, ki pa ga ni končal, saj se je posvetil glasbi. Leta 1970 se je zaposlil na naši radijski postaji. Prisluhnimo odlomkoma pogovora Riharda Lahajnarja z Ubaldom Vrabcem ob skladateljivi 85i obletnici leta 1990 dalet
Spominjamo se narodnega heroja Ivana Kosovela iz Sela na Vipavskem. Od zgodnje mladosti je bil predan političnemu delu, ki ga je zaznamoval boj proti izkoriščevalskemu družbenemu redu. V narodnoosvobodilni boj se je vključil na samem začetku in aktivno sodeloval pri zbiranju prostovoljcev za partizanske vrste. Italijani so ga neusmiljeno preganjali in nanj razpisali visoko nagrado. Na današnji dan leta 1943 ga je v Vrtovinu obkolila sovražna četa, zaradi brezizhodnosti se je ustrelil. V arhivu hranimno pričevanje Slavka Bavčarja dalet
Prvi mučenec in svetnik sveti Štefan, ki je bil sicer grškega rodu, je do Slovencev na Tržaškem prišel že v srednjem veku. Zato je njegovo sled pričakovati v slovenskih priimkih, začenši pri onih, ki osebno ime enostavno ponavljajo. Med zanimive izpeljanke sodijo Stébec, Stébel, in Stébelj, ki jih v Telefonskem imeniku Slovenije nismo zasledili, smo pa tam našli priimke Stebej in Stebernak, najpogostejše v Ljubljani in na Štajerskem.
V beneškem gledališču La Fenice so na današnji dan leta 1824 krstno uprizorili opero nemškega skladatelja Jakoba Meyer Beera bolj znanega kot Giacomo Meyerbeer Križar v Egiptu. Heroično ljubezensko melodramo o šestem križarskem pohodu je skladatelj napisal za kastrata Giovannija Battisto Vellutija, vendar je na prvi uprizoritvi v vlogi Armanda d'Orvilla nastopila sopranistka Giuditta Pasta. Prisluhnimo sceni iz opere Križar v Egiptu. Sopranistko Yvonne Kenny Della Jones je na snemanju spremljal Angleški kraljevi orkester dalet
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Z otvoritvijo Sueškega prekopa so se egiptovska mesta začela hitro razvijati, zlasti Aleksandrija. Prihod premožnih družin iz Evrope je odprl trg pomožnega osebja, tako je leta 1899 v Egiptu živelo že več kot 7 tisoč 700 Slovenk in 300 Slovencev. Na današnji dan leta 1884 je goriška Soča objavila kritičen članek o goriških dojiljah v Egiptu, ki se jih je oprijel vzdevek Aleksandrinke. O tem je v romanu Grenko morje pisal tudi Marjan Tomšič in ob izidu leta 2003 povedal dalet
V Cerknem se je na današnji dan leta 1939 rodil glasbeni urednik Rihard Lahajnar. Po končani gimnaziji se je odločil za študij na pedagoški akademiji, ki pa ga ni končal, saj se je posvetil glasbi. Leta 1970 se je zaposlil na naši radijski postaji. Prisluhnimo odlomkoma pogovora Riharda Lahajnarja z Ubaldom Vrabcem ob skladateljivi 85i obletnici leta 1990 dalet
Spominjamo se narodnega heroja Ivana Kosovela iz Sela na Vipavskem. Od zgodnje mladosti je bil predan političnemu delu, ki ga je zaznamoval boj proti izkoriščevalskemu družbenemu redu. V narodnoosvobodilni boj se je vključil na samem začetku in aktivno sodeloval pri zbiranju prostovoljcev za partizanske vrste. Italijani so ga neusmiljeno preganjali in nanj razpisali visoko nagrado. Na današnji dan leta 1943 ga je v Vrtovinu obkolila sovražna četa, zaradi brezizhodnosti se je ustrelil. V arhivu hranimno pričevanje Slavka Bavčarja dalet
Prvi mučenec in svetnik sveti Štefan, ki je bil sicer grškega rodu, je do Slovencev na Tržaškem prišel že v srednjem veku. Zato je njegovo sled pričakovati v slovenskih priimkih, začenši pri onih, ki osebno ime enostavno ponavljajo. Med zanimive izpeljanke sodijo Stébec, Stébel, in Stébelj, ki jih v Telefonskem imeniku Slovenije nismo zasledili, smo pa tam našli priimke Stebej in Stebernak, najpogostejše v Ljubljani in na Štajerskem.
V beneškem gledališču La Fenice so na današnji dan leta 1824 krstno uprizorili opero nemškega skladatelja Jakoba Meyer Beera bolj znanega kot Giacomo Meyerbeer Križar v Egiptu. Heroično ljubezensko melodramo o šestem križarskem pohodu je skladatelj napisal za kastrata Giovannija Battisto Vellutija, vendar je na prvi uprizoritvi v vlogi Armanda d'Orvilla nastopila sopranistka Giuditta Pasta. Prisluhnimo sceni iz opere Križar v Egiptu. Sopranistko Yvonne Kenny Della Jones je na snemanju spremljal Angleški kraljevi orkester dalet
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov