Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. V Ulmu se je na današnji dan leta 1879 rodil Albert Einstein. Na politehniki v Zurichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega učinka s pomočjo kvantne teorije in zanj leta 1921 prejel Nobelovo nagrado. V arhivu hranimo izjavo Alberta Einsteina, ki je leta 1930 tako razmišljal o možnostih tedaj novega množičnega občila - radia: dalet
V Gorici se je na današnji dan leta 1894 rodil politik Engelbert Besednjak. Pravo je študiral na Dunaju. Leta 1920 je doktoriral in postal tudi glavni urednik tržaškega dnevnika Edinost. Z Vilfanom in Srebrničem je bil leta 1924 izvoljen za poslanca rimskega parlamenta. Ko je fašizem prepovedal vse slovenske tiskane izdaje, se je na Dunaju udeležil Kongresa evropskih narodnih manjšin in sestavil obširno Spomenico o položaju slovenske manjšine v Italiji. Leta 1950 se je vrnil v Trst in prevzel vodstvo Slovenske krščanske socialne zveze in ustanovil Novi list, o čemer je zgodovinar Egon Pelikan povedal dalet
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1949 rodil igralec Ivo Barišič. Že kot dijak je nastopal in se leta 1969 pridružil poklicnemu gledališču, ki ga je v Novi Gorici postavljal Jože Babič. Debitiral je v vlogi princa Dobromila v solkanski dvorani in v 40 letni bogati karireiri odigral nad 150 vlog. Igral je v filmih Heretik, Patriot, Bele trave in To so gadi. Ko je leta 2013 prejel odličje Marija Vera za življensko delo, je povedal dalet
Priimka Mátič in Mátičič sta patronimika imena apostola Matije. Dodamo lahko še priimek Matičevič, ki je pogost v osrednji slovenski statistični regiji. Mátičičev je največ v istrsko-kraški regiji. Fašisti so ta priimek preimenovali v Mattei.
Na Dunaju se je na današnji dan leta 1804 rodil oče valčka Johan Strauss. Leta 1825 se je začela bleščeča kariera z lastnim orkestrom, s katerim je prikrižaril Evropo. Preproste melodije je naslonil na dunajsko ljudsko glasbo. Napisal je kar 159 valčkov, 32 četvork in 18 koračnic in 13 polk. Prisluhnimo znameniti Radetzkyjevi koračnici. Zanimivo, da je oče s to koračnico izkazal zvestobo cesarju, medtem ko je sin napisal koračnico za uporne meščane revolucionarnega leta 1848. Igrajo Dunajski filharmoniki pod taktirko Carlosa Kleiberja 43.001 b/4+
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. V Ulmu se je na današnji dan leta 1879 rodil Albert Einstein. Na politehniki v Zurichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega učinka s pomočjo kvantne teorije in zanj leta 1921 prejel Nobelovo nagrado. V arhivu hranimo izjavo Alberta Einsteina, ki je leta 1930 tako razmišljal o možnostih tedaj novega množičnega občila - radia: dalet
V Gorici se je na današnji dan leta 1894 rodil politik Engelbert Besednjak. Pravo je študiral na Dunaju. Leta 1920 je doktoriral in postal tudi glavni urednik tržaškega dnevnika Edinost. Z Vilfanom in Srebrničem je bil leta 1924 izvoljen za poslanca rimskega parlamenta. Ko je fašizem prepovedal vse slovenske tiskane izdaje, se je na Dunaju udeležil Kongresa evropskih narodnih manjšin in sestavil obširno Spomenico o položaju slovenske manjšine v Italiji. Leta 1950 se je vrnil v Trst in prevzel vodstvo Slovenske krščanske socialne zveze in ustanovil Novi list, o čemer je zgodovinar Egon Pelikan povedal dalet
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1949 rodil igralec Ivo Barišič. Že kot dijak je nastopal in se leta 1969 pridružil poklicnemu gledališču, ki ga je v Novi Gorici postavljal Jože Babič. Debitiral je v vlogi princa Dobromila v solkanski dvorani in v 40 letni bogati karireiri odigral nad 150 vlog. Igral je v filmih Heretik, Patriot, Bele trave in To so gadi. Ko je leta 2013 prejel odličje Marija Vera za življensko delo, je povedal dalet
Priimka Mátič in Mátičič sta patronimika imena apostola Matije. Dodamo lahko še priimek Matičevič, ki je pogost v osrednji slovenski statistični regiji. Mátičičev je največ v istrsko-kraški regiji. Fašisti so ta priimek preimenovali v Mattei.
Na Dunaju se je na današnji dan leta 1804 rodil oče valčka Johan Strauss. Leta 1825 se je začela bleščeča kariera z lastnim orkestrom, s katerim je prikrižaril Evropo. Preproste melodije je naslonil na dunajsko ljudsko glasbo. Napisal je kar 159 valčkov, 32 četvork in 18 koračnic in 13 polk. Prisluhnimo znameniti Radetzkyjevi koračnici. Zanimivo, da je oče s to koračnico izkazal zvestobo cesarju, medtem ko je sin napisal koračnico za uporne meščane revolucionarnega leta 1848. Igrajo Dunajski filharmoniki pod taktirko Carlosa Kleiberja 43.001 b/4+
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov