Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. V Ulmu se je na današnji dan leta 1879 rodil Albert Einstein. Na politehniki v Zurichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega učinka s pomočjo kvantne teorije in zanj leta 1921 prejel Nobelovo nagrado. V arhivu hranimo izjavo Alberta Einsteina, ki je leta 1930 tako razmišljal o možnostih tedaj novega množičnega občila - radia: dalet V Gorici se je na današnji dan leta 1894 rodil politik Engelbert Besednjak. Pravo je študiral na Dunaju. Leta 1920 je doktoriral in postal tudi glavni urednik tržaškega dnevnika Edinost. Z Vilfanom in Srebrničem je bil leta 1924 izvoljen za poslanca rimskega parlamenta. Ko je fašizem prepovedal vse slovenske tiskane izdaje, se je na Dunaju udeležil Kongresa evropskih narodnih manjšin in sestavil obširno Spomenico o položaju slovenske manjšine v Italiji. Leta 1950 se je vrnil v Trst in prevzel vodstvo Slovenske krščanske socialne zveze in ustanovil Novi list, o čemer je zgodovinar Egon Pelikan povedal dalet V Ljubljani se je na današnji dan leta 1949 rodil igralec Ivo Barišič. Že kot dijak je nastopal in se leta 1969 pridružil poklicnemu gledališču, ki ga je v Novi Gorici postavljal Jože Babič. Debitiral je v vlogi princa Dobromila v solkanski dvorani in v 40 letni bogati karireiri odigral nad 150 vlog. Igral je v filmih Heretik, Patriot, Bele trave in To so gadi. Ko je leta 2013 prejel odličje Marija Vera za življensko delo, je povedal dalet Priimka Mátič in Mátičič sta patronimika imena apostola Matije. Dodamo lahko še priimek Matičevič, ki je pogost v osrednji slovenski statistični regiji. Mátičičev je največ v istrsko-kraški regiji. Fašisti so ta priimek preimenovali v Mattei. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1804 rodil oče valčka Johan Strauss. Leta 1825 se je začela bleščeča kariera z lastnim orkestrom, s katerim je prikrižaril Evropo. Preproste melodije je naslonil na dunajsko ljudsko glasbo. Napisal je kar 159 valčkov, 32 četvork in 18 koračnic in 13 polk. Prisluhnimo znameniti Radetzkyjevi koračnici. Zanimivo, da je oče s to koračnico izkazal zvestobo cesarju, medtem ko je sin napisal koračnico za uporne meščane revolucionarnega leta 1848. Igrajo Dunajski filharmoniki pod taktirko Carlosa Kleiberja 43.001 b/4+