Obred ustoličenja slovenskih knezov se je končal leta 1414, ko je kmet še zadnjič izročil koroškemu vojvodi ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu oblast v deželi. Podrobneje o tem zgodovinar Peter Štih dalet Na današnji dan leta 1904 se je v Sežani rodil pesnik Srečko Kosovel. Maturiral je v Ljubljani in na filozofski fakulteti študiral slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino. Že v gimnaziji je sodeloval v literarnem krožku, ki je izdajal dijaški list Kres, od tod je prešel v krožek Preporod, sam je ustanovil organizacijo srednješolcev iz zasedenega ozemlja. Leta 1922 je ustanovil Lepo Vido, čez dve leti krožek Ivan Cankar. Pogosto je javno nastopal, sodeloval v tedanjih literarnih revijah, poleg poezije je pisal prozo in dramske osnutke. Ob koncu življenja je pripravil zbirko Zlati čoln, ki se je izgubila. Posthumno so leta 1927 izšle Pesmi, kasneje pa še Izbrane pesmi, leta 1972 pa še ekspresionistični Integrali. Prisluhnimo odlomku spominov profesorja Petra Martinca, slikarja Augusta Černigoja in Vuke Kumar V Kovorju se je na današnji dan leta 1934 rodil smučarski skakalec Jože Šlibar. S skokom 141 metrov je 24. februarja leta 1961 v Obrrstdorfu postavil neuradni svetovno rekord. Šlibar je čez eno leto o svojih tekmovalnih dosežkih povedal dalet Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov. Priimek Križán velja za primer pojavljanja imena naselja v izpeljani obliki. Priimek ponavlja ime prebivalca naselja po imenu Križ, ki jih je na slovenskem ničkoliko. Križán je razširjen po vsej Sloveniji, ob zadnjem popisu so jih našteli 561, 7 primerov je Križancev, 248 Križaničev, 313 pa Križancev, 33 pa Križančičev, 692 pa je Križajev. Fašisti so priimek Križaj poitalijančili v Crisai, Križman v Crociati, Crismani ali Grimani. V Tihvinu blizu Novgoroda se je na današnji dan leta 1844 rodil skladatelj in pedagog Nikolaj Rimski Korsakov. Po končani vojaško pomorski akademiji v Sankt Peterburgu je na pobudo skladatelja Balakireva začel komponirati. Hitro se je uveljavil kot mojster orkestracije z barvito glasbeno govorico. Z operami Sneguljčica, Sadko in Zlati petelin, simfonično suito Šeherezada in tremi simfonijami je bistveno oblikoval rusko nacionalno glasbo. Prisluhnimo skladbi Rimskega - Korsakova Čmrljev let. Škotskemu komornemu orkestru dirigira Raymund Lappard. cd 11842